Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
račúnati -am nedov. (ȗ)
1. opravljati računske operacije: zna brati in računati; hitro, počasi računati / računati hitrost, površino; računa, koliko denarja mu bo ostalo / računati na pamet, na prste, z računalnikom
♦ mat. računati koren, logaritem; računati na pet decimalk natančno
2. dov. in nedov. napisati, povedati dolžni znesek za kaj: računati naročniku blago, prevoz; računati sto evrov / računati komu visoke obresti / na uro računa petsto evrov
3. ugotavljati, določati: računati mesece po luni / potomstvo se ponekod računa po materini liniji / računal je, kaj mora še narediti mislil, razmišljal
4. na osnovi določenih dejstev, domnev imeti, kar izraža dopolnilo, za uresničljivo, verjetno: letos računajo na večji obisk turistov; računam, da bom čez en teden doma / nihče ni računal na uspeh, z uspehom ni mislil nanj, ga pričakoval
5. misliti na kaj kot na dejstvo in ravnati v skladu s tem: računal je na denar od prodaje, pa se je uštel; računaj, da nas bo pri kosilu najmanj pet / s tem dejstvom je treba računati to dejstvo je treba upoštevati
    račúnati se star.
    šteti se, imeti se: računata se med njegove znance
    računajóč -a -e:
    jamstvo velja, računajoč od dneva prodaje; spremenil se je v hladno računajočega moža
    račúnan -a -o:
    promet, računan v evrih; približno, ekspr. okroglo računano stane izdelek tristo evrov
Pravopis
račúnati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; račúnanje (ȗ) kaj ~ logaritem; dvovid. računati komu kaj ~ naročniku blago; računati na koga/kaj ~ ~ uspeh; računati z/s kom/čim ~ z večjim obiskom turistov
račúnati se -am se (ȗ) star. med koga/kaj ~a ~ ~ njegove prijatelje prišteva se
Celotno geslo Sinonimni
račúnati -am nedov.
opravljati računske operacije
SINONIMI:
star. računiti, zastar. rajtati, star. številiti
GLEJ ŠE SINONIM: določati, pričakovati, upoštevati, zanašati se, zaračunati, zaračunavati
GLEJ ŠE: zaračunati
Celotno geslo Vezljivostni G
račúnati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj opravljati računske operacije
Zna brati in računati.
2.
kdo/kaj biti sposoben, znati določati, določiti kaj 'količino, obseg'
(Naročniku) je /sproti/ računal prihodek.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj
Mesece računa /po luni/.
4.
kdo/kaj na osnovi dejstev, domnev misliti, navezovati na kaj , povezovati s kom/čim
Letos /odkrito/ računajo na občutno večji obisk turistov.
5.
iz matematike, iz geometrije kdo/kaj biti sposoben, znati določati, določiti kaj 'količino, obseg'
Korene in logaritme, pa tudi različne ploščine in površine, so računali /na štiri decimalke natančno/.
Celotno geslo Etimološki
račȗnati – glej račȗn
Pleteršnik
račúnati, -am, vb. impf. = računiti.
Prekmurski
račúnati -am nedov.
1. računati: Racsúnati KM 1790, 96; Számolok, racsunam -ti AIN 1876, 23; zdaj racsunamo 100 AI 1875, kaz. br. 6; Naslednye pa računajo BJ 1886, 3; szmo 60 krajcarov racsunali AI 1875, kaz. br. 6
2. meniti, sklepati: Zdaj racsunali szo, ka pomáganye dobijo od Szrbie AI 1875, kaz. br. 3
3. prištevati, uvrščati: ta pravicza, stero Bog vöri racsuna SM 1747, 21; ka jo Boug dá i racsúna jo za praviczo KŠ 1771, 444; ne racsunai knyim mene SM 1747, 68; ſzem jaſz vſzah za kvár racsunal SM 1747, 21; grehe nyihove nyim je nei racsunal (priſzoudil) SM 1747, 174
račúnati se -am se
1. šteti se: nego ſzinovje obecsanyá ſze racsúnajo med ſzemen KŠ 1771, 468; Kakda ſze racsúnajo po rédi Szetovi oſztánki KM 1796, 9; 'Sidovſztva ſze je pa 'ſe teda racsúnalo zvün 'ſenſzki blüzi séſzt-krát ſztou jezér KM 1796, 35
2. prištevati se, uvrščati se: Kama ſze racsuna Vucſenye Nebeſzkoga Orſzága Klücſov SM 1747, 36; neije vreiden, kaibiſze med kerſchánſztvo racſunau TF 1715, 48
račúnavči -a -e računajoč: od vszákoga 100 rainskih tri i pol ranskih na dácso racsunavcsi AI 1875, št. 2, 6
račúnjeni -a -o
1. prištet: Klotrom je racſunyen bil BKM 1789, 85
2. računan: Nôva dácsa od dohodkov tak bode racsunyena AIP 1876, br. 1, 2
Celotno geslo Pohlin
računati [račúnati račúnam] nedovršni glagol

računati

Besedje16
računati glag. nedov. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Črnovrški
računati gl. rajtati
Bovški
računati dov. in nedov.
Celotno geslo Kostelski
računati ► raˈčüːnat -an nedov.
Prekmurski
gòri račúnati ~ -am nedov. prištevati, ohranjati v spominu: Naſſe grejhe ne racsúnaj nám nyih gori KM 1783, 225; Csi bos grêhe nase gori racsúnao, o Goszpodne TA 1848, 109
Prekmurski
napréj račúnati ~ -am nedov. naštevati: Eti zacsne cslovik naprej racsúnati ſzvoje grejhe KMK 1780, 79; Paveo I. naprej racsúna, ka ne bode, i ka bode vcsio KŠ 1771, 679
Prekmurski
nòtri račúnati ~ -am dov. vračunati, upoštevati: Tomi delajoucsemi ſze pa plácsa ne racsúna notri pouleg miloſcse KŠ 1771, 454; tou meni notri racsúnaj KŠ 1771, 666; pren. Blá'zen on mô'z, komi notri neracsúna Goszpôd grêha TA 1848, 24; zméro je ete ſzvejt ſzebom i nej nyemi je notri racsúnao preſztoplenyá nyegova KŠ 1771, 537
Celotno geslo Vezljivostni G
račúnati na -am na nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja
kdo/kaj na osnovi dejstev, domnev naslanjati se na koga/kaj
/Brez pomislekov/ računa na svoje prijatelje.
Celotno geslo Vezljivostni G
račúnati se za -am se za nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja
starinsko, v oslabljenem pomenu kdo/kaj obravnavati se za/med koga/kaj / kakšnega
Računa se/ga za njegovega prijatelja.
Število zadetkov: 17