Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

psihopat (8)



  1.      psihopát  -a m () psiht. značajsko, osebnostno neuravnovešen človek: biti psihopat / seksualni, shizoidni psihopat
  2.      psihopátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na psihopate ali psihopatijo: psihopatična osebnost / psihopatično stanje
  3.      psihopatíja  -e ž () psiht. značajska, osebnostna neuravnovešenost: znaki psihopatije
  4.      psihopátinja  -e ž () psihopatka
  5.      psihopátka  -e ž () ženska oblika od psihopat: oddelek za psihopatke
  6.      psíhopatologíja  -e ž (-) veda o vzrokih, nastanku in razvoju duševnih motenj in bolezni: ukvarjati se s psihopatologijo / psihopatologija govorjenja
  7.      psíhopatolóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na psihopatologijo: psihopatološki vzroki samomora / psihopatološka podoba oseb v romanu
  8.      psihopátski  -a -o prid. () nanašajoč se na psihopate ali psihopatijo: zdravljenje psihopatskih oseb / psihopatski pojavi




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA