Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
privzéti -vzámem dov., privzêmi privzemíte; privzél; nam. privzét in privzèt (ẹ́ á) knjiž.
1. sprejeti, prevzeti: priseljenci so privzeli jezik in navade domačinov; privzeti evropsko kulturo; privzeti mnenje koga / privzela je možev priimek; pesnik si je privzel nov psevdonim začel je nastopati pod novim psevdonimom
2. dodatno, zraven vzeti, sprejeti: privzel je še dva pomočnika
● knjiž. v pravljici žival privzame človeško podobo se pojavi v človeški podobi; knjiž. tudi njega je privzel k temu delu pritegnil
    privzét -a -o:
    1. privzete navade; privzeto ime
    2. ki je prednastavljen, ponujen kot prva izbira: privzeti spletni brskalnik; privzeta nastavitev
Pravopis
privzéti -vzámem dov. privzétje; drugo gl. vzeti (ẹ́ á) neobč. kaj ~ tuje navade sprejeti, prevzeti; ~ možev priimek prevzeti
Celotno geslo Etimološki
privzẹ́ti – glej vzẹ́ti
Pleteršnik
privzę́ti, -vzámem, vb. pf. dazu-, hinzunehmen; p. koga na pomoč, Cig., DZ., Levst. (Nauk); p. vojakov, Truppen an sich ziehen, Cig.; — einbeziehen, Cig., Jan.; v molitev p., ins Gebet einschließen, Cig.; — einverleiben, Jan.; — nachholen, Jan.
Celotno geslo Hipolit
privzeti (pervzeti) glagol

PRIMERJAJ: privzet

Vorenc
privzeti dov., F2, applico, -are, perloṡhiti, pertiſniti, perlipiti, perſloniti, perpelati, perdruẛhiti, pervẛèti; aſsumere, pervṡèti, gori vṡèti, prejeti
Besedje16
privzeti glag. dov. ♦ P: 7 (TR 1558, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82)
Besedje16
privzeti si glag. dov. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Jezikovna
Raba glagola »privzeti/privzemati« glede na slovarska priporočila

Zanima me, kako je z glagolom privzeti/privzemati. V SP 2001 je imel kvalifikator »neobčevalno«, v najnovejšem SSKJ pa kvečjemu »knjižno«. Kaj kvalifikator »knjižno« sploh hoče povedati? Ali takšno besedo, če nam je všeč, lahko uporabljamo brez slabe vesti?

Število zadetkov: 9