privabíti in privábiti -im dov. (ī á)
1. z vabljenjem, prigovarjanjem doseči, da kdo kam pride: goste je znal privabiti; privabiti otroke na dvorišče
// doseči, da kdo kam pride sploh: z dobro postrežbo je privabil veliko kupcev / privabiti miš v past / ekspr. petje je privabilo v gostilno še druge ljudi / ekspr. pomlad je privabila ptice
2. nav. ekspr. narediti, doseči, da se kaj pojavi, nastopi: njen dovtip mu je privabil na usta smehljaj; s svojim pripovedovanjem je znal vsem privabiti solze v oči
3. z vabljenjem narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: privabiti nove člane, naročnike
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
privabíti in privábiti -im dov. privábljenje; drugo gl. vabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ kupce; ~ miš v past; poud. privabiti komu kaj ~ gledalcem solze v oči |doseči, da jokajo|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
Prekmurski
privábiti -im dov. privabiti: Boug náz kſzebi ſché pritégnoti ino privábiti TF 1715, 26; je Kráo 'se privolo Hunyadi Janka v-Bécs privábiti KOJ 1848, 59; kmete znali na lutheranszko szvojo vero privábiti KOJ 1914, 132; Cseden krsztsenik v-betegi vracsitela k-szebi privábi KOJ 1845, 110; nájlih vu szvoj Ország privábi Vucsitele KOJ 1848, 68; on je tiszto k-szebi privábo KOJ 1845, 7; Gejza i Ladiszlav vszo vojszko na szvojo sztrán szta privábila KOJ 1848, 21; Svédovje szo Rákóci Gyüria vu szvoje poszle privábili KOJ 1848, 93
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
privabiti dov., F2, allecto, -ere, pervabiti, vſeſkuſi vabiti; allicio, -ere, allicefacio, pervabiti, vabiti
Besedje16
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 11
Dostopnost