Zadetki iskanja
1. star. kdor prosi koga, da usliši prošnjo, izpolni željo komu: zahvaliti se neznanemu priprošnjiku / on je bil večkrat moj priprošnjik pri gospodinji
2. rel. kdor je zveličan in prosi Boga, da usliši prošnjo, izpolni željo komu: mučenci bodo njihovi priprošnjiki; ta svetnik je priprošnjik za zdravje
priprošnjíca -e ž, člov. (í) ver. ~ Marija
priprošnjíčin -a -o (ȋ) ver.