Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pripovedováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani
a) z govorjenjem: pripovedovati komu vsebino filma; tudi nam je pripovedoval, da je videl nekoga; pripovedovati o izletu, sliki, svojem strahu; počasi, razločno, tiho pripovedovati
b) z jezikovnimi sredstvi: v pismu pripoveduje tudi o izletu; ta pisatelj pa zna zanimivo, ekspr. napeto pripovedovati / tako pripoveduje stara kronika; roman pripoveduje o dveh mladih ljudeh v času vojne
c) s čim sploh: slikarji naivci radi pripovedujejo / njegove fotografije pripovedujejo o kmečkem delu; zgodovina nam pripoveduje drugače
// z govorjenjem posredovati določeno besedilo: pripovedovati pravljice in deklamirati pesmi; pripovedovati na pamet / po radiu pripovedovati zgodbe za otroke
2. nav. 3. os. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem: ni prav, da pripovedujete take stvari / pripovedujejo, da se bodo podražila živila; pripoveduje se, da je bilo veliko mrtvih
3. nav. 3. os., ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: še razvaline so pripovedovale o nekdanji slavi; vse na njem je pripovedovalo, da se mu dobro godi
● 
ekspr. pripoveduj to komu drugemu tega ti ne verjamem; ekspr. pripovedovati kaj gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati
    pripovedováje knjiž.:
    pripovedovaje mu o svojih mladostnih doživetjih, je pozabljal na bolezen
    pripovedujóč -a -e:
    pripovedujoč to v narečju, je zabaval vse; pripovedujoči tujec je utihnil; njegovo pisanje je bolj izpovedujoče kot pripovedujoče; prisl.:, glasb. pripovedujoče označba za izraz izvajanja recitando; sam.: prekiniti pripovedujočega
    pripovedován -a -o:
    roman, pripovedovan v prvi osebi; poslušati že večkrat pripovedovano dogodivščino; sam.: dvomiti o resničnosti pripovedovanega
Pravopis
pripovedováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; pripovedovánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ prijatelju vsebino filma; ~ pravljice; pripovedovati o kom/čem ~ ~ izletu
Celotno geslo Sinonimni
pripovedováti -újem nedov.
komu kaj o čem z govorjenjem posredovati določeno vsebino
SINONIMI:
praviti, knj.izroč. predajati, zastar. pripovedati2, ekspr. razkladati, ekspr. razpredati, zastar. tradirati
GLEJ ŠE SINONIM: govoriti, kazati
Celotno geslo Vezljivostni G
pripovedováti -újem nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj navadno z govorjenjem izražati kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) je pripovedovala vsebino filma.
2.
navadno v 3. osebi kdo/kaj z govorom širiti kaj / čem
/Brez sramu/ pripoveduje vse mogoče stvari.
2.1.
kdo/kaj z govorom širiti kaj o kom/čem
O njem pripoveduje same slabe stvari.
3.
navadno v 3. osebi kdo/kaj z zunanjostjo izražati kaj / čem
Razvaline so pripovedovale o nekdanji slavi.
Celotno geslo Etimološki
pripovedováti -ȗjem nedov.
Pleteršnik
pripovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. erzählen; p. pravljice, pripovesti; na drobno p., kako se je godilo.
Celotno geslo Pohlin
pripovedovati [pripovẹ́dovati pripovẹ́dujem] nedovršni glagol

pripovedovati

Celotno geslo Hipolit
pripovedovati (perpovedovati) glagol
Besedje16
pripovedovati glag. nedov. ♦ P: 2 (TO 1564, BH 1584)
Celotno geslo Kostelski
pripovedovati gl. pripovedevati, razkladati
Število zadetkov: 10