prijemljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da prijeti: zrak ni prijemljiv
2. knjiž. oprijemljiv: zanj obstaja samo to, kar je prijemljivo / pojav je težko prijemljiv določljiv, opredeljiv / ti izsledki niso dovolj prijemljivi prepričljivi; to je pokazal na prijemljivem primeru nazornem, jasnem; sam.: v njegovih besedah ni bilo nič prijemljivega
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
prijemljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) ~ predmet; Zrak ni ~; neobč. priznavati samo, kar je ~o oprijemljivo
prijemljívo -ega s, pojm. (í) ločiti ~o od neprijemljivega
prijemljívost -i ž, pojm. (í)
prijemljívo -ega s, pojm. (í) ločiti ~o od neprijemljivega
prijemljívost -i ž, pojm. (í)
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
prijemljìv, -íva, adj. 1) klebrig, C.; prijemljiva zemlja (= ilovica), C.; — 2) ansteckend, contagiös, Cig., M.; — 3) greifbar, Jan.
Število zadetkov: 4
Dostopnost