Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prihájati -am nedov. (ȃ)
1. premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu: tiho, nekdo prihaja; videl je prihajati skupino vojakov; po cesti prihajata dve ženski; hitro, tiho prihajati / zaletel se je v avtomobil, ki mu je prihajal nasproti; z glavo je prihajal vse bližje mizi
2. s premikanjem večkrat začeti biti na določenem mestu: pogosto prihaja k nam; zakaj prihajaš tako pozno; ali prihajate od daleč / sem prihaja zaradi zabave; nasad so prihajali občudovat različni strokovnjaki; prihajati na obisk; prihaja po plačilo / prihajam s posebno prošnjo / z ritjem prihajati skozi kaj / ekspr. na mizo so prihajale najrazličnejše jedi so nosili; vlak prihaja na prvi tir; na tem mestu prihaja voda na površje izvira
3. s prevozom, prenosom začenjati biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju: oprema za novo tovarno že prihaja; pisma redno prihajajo; prva solata že prihaja na trg / iz tovarne že prihajajo prvi avtomobili avtomobile so že začeli izdelovati
4. pri širjenju, napredovanju nahajati se kje, do kod: skozi okno prihaja v sobo hlad; iz kuhinje prihaja prijeten vonj; slab zrak prihaja tudi v sosednje prostore / iz dimnika prihaja dim; od morja prihaja grmenje; s ceste prihaja hrup; v klet prihaja malo svetlobe / z vrtanjem so prihajali vse bolj globoko
5. nav. 3. os. izraža začenjanje obstajanja, bivanja česa pri kom, kje: rdečica ji prihaja čez lica; solze ji prihajajo v oči; čutil je, da prihaja nov val bolečine / prihaja čas za setev; jesen prihaja / prihaja pomoč / brezoseb.: v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti; med njimi večkrat prihaja do nesoglasij; prihaja do težav v preskrbi / zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč se dogajajo nesreče
6. v zvezi z do postajati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga: ne vemo, kako uporniki prihajajo do orožja / znanost prihaja do novih odkritij / z oslabljenim pomenom: kako prihajate do odločitev; prihaja do prepričanja, spoznanja, da je vse zaman
7. pog. začenjati obravnavati kaj: ne prihajaj mi več s to stvarjo, s tem smo opravili / kaj mi prihajaš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto; s temi načrti prihajate malo prepozno prepozno jih predlagate
8. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka
a) s predložno zvezo: ta obleka že prihaja iz mode; športnik že prihaja v formo / publ. prihajati do izraza postajati bolj opazen, viden, jasen; ekspr. fant počasi prihaja k pameti začenja bolj premišljeno, razsodno ravnati; pog. ponesrečenec prihaja k zavesti se začenja zavedati; kot dediči prihajajo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati / prihajati v spore s kom
b) s smiselnim osebkom v dajalniku, s prislovno rabljenim izrazom: pog. slabo mu prihaja postaja; star. vroče, tesno jim prihaja
c) zastar., s pridevnikom: prihajal je vedno bolj nemiren; dekle prihaja vsak dan lepše
● 
evfem. prihaja njegova zadnja ura kmalu bo umrl; ekspr. tudi za vas prihaja ura plačila tudi vi boste kaznovani; prihajati stvarem do dna popolnoma jih spoznavati; počasi je prihajal do sape je začenjal lažje dihati; pog. počasi prihajam do tega, da ni mogoče nikomur verjeti spoznavam; čuden glas mu prihaja iz grla se sliši; ekspr. to mu prihaja prav iz srca govori zelo iskreno, prizadeto; ekspr. izpod njegovega peresa prihajajo knjige ena za drugo zelo veliko piše, ustvarja; prihajati k sebi pog. ponesrečenec prihaja k sebi se začenja zavedati; pog. nahranili so jo in počasi je prihajala k sebi se je začenjala počutiti bolje; prihajati na čisto, na jasno glede česa spoznavati, ugotavljati, kakšno je; na tem kraju reka spet prihaja na dan začenja teči po površini; ekspr. počasi so prihajali z besedo na dan so začenjali pripovedovati, govoriti, kaj mislijo; ekspr. na misel so mu prihajale materine besede spominjal se jih je; premišljeval je o njih; pog. meso prihaja na mizo le ob največjih praznikih meso jedo le ob največjih praznikih; ekspr. ta drama v zadnjem času pogosteje prihaja na oder jo pogosteje uprizarjajo; na površje prihajajo napredne družbene sile uveljavljajo se; ekspr. otroci so prihajali na svet eden za drugim so se rojevali; ekspr. prihajati v konflikt s kom ne soglašati s kom, mu nasprotovati; evfem. prihaja v leta začenja se starati; publ. problem manjšin spet prihaja v ospredje postaja pomemben, pereč; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; pog. kaj mi prihajaš vedno z istimi očitki očitaš vedno isto; pog. s to stvarjo ne prihajaj več predme to stvar popolnoma odklanjam; ekspr. šele zdaj prihaja za menoj, kaj so hoteli šele zdaj začenjam razumevati; ekspr. vino prihaja za njim zaradi popitega vina postaja pijan; od tod prihaja tudi ime kraja izvira
    prihajajóč -a -e:
    prihajajoči in odhajajoči delavci; prihajajoči mrak; svetloba, prihajajoča z leve strani; sam.: nagovoriti prihajajočega
Pravopis
prihájati -am nedov. -ajóč, -áje; prihájanje (ȃ) Nekdo ~a; Pisma redno ~ajo; omilj. ~a njegova zadnja ura |Kmalu bo umrl|; prihajati do koga/česa ~ ~ orožja; knj. pog. ~ ~ sape začenjati laže dihati; publ. ~ ~ izraza postajati bolj opazen, viden; knj. pog. prihajati z/s čim Kaj mi ~aš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto; S temi načrti ~ate prepozno jih začenjate obravnavati; poud. S tem ne prihajaj več predme |To odklanjam|; pomožniški pomen: ~ iz mode |postajati nemoderen|; ~ v formo; poud. ~ k pameti |začenjati ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k zavesti začenjati se zavedati; s smiselnim osebkom, knj. pog. prihajati komu Slabo mu ~a postaja
Celotno geslo Sinonimni
prihájati -am nedov.
1.
premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu
SINONIMI:
ekspr. bližati se, ekspr. približevati se
2.
s premikanjem večkrat začeti biti na določenem mestu
SINONIMI:
zastar. dohajati, ekspr. jemati se, ekspr. pritekati
3.
pri širjenju, napredovanju nahajati se kje, do kod
SINONIMI:
knj.izroč. dospevati, ekspr. dotekati, ekspr. lesti, zastar. pahati, knj.izroč. plati, ekspr. plaziti se, ekspr. presti se, ekspr. pritakati, ekspr. stopati1, ekspr. točiti se1, ekspr. ulivati se, ekspr. valoveti, star. vejati, ekspr. veti, ekspr. viti se, ekspr. vstopati
4.
do česa ostajati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga
SINONIMI:
ekspr. dokopavati se
Celotno geslo Vezljivostni G
prihájati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja
GLEJ: príti 1-6
7.
kdo/kaj začenjati staviti se
Oprema za tovarno že prihaja.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakšen iz/do česa / k čemu / v kaj
Prihaja nemiren.
8.1.
postajati
/Slabo/ (mu) prihaja.
Celotno geslo Frazemi
prihájati Frazemi s sestavino prihájati:
prihájati kot naročèn, prihájati na svêtlo, prihájati v léta, prihájati v módo
Celotno geslo Etimološki
prihȃjati -am nedov.
Pleteršnik
prihȃjati, -am, vb. impf. ad priti; 1) herankommen, ankommen, kommen; gostje že prihajajo; pošta prihaja zvečer in odhaja v jutro; noč, zima prihaja; po sestro p., abholen zu kommen pflegen; odkod to prihaja? was ist die Ursache davon? na misel mi često prihaja, ich verfalle oft auf den Gedanken; — voda prihaja, das Wasser steigt, Cig.; — bei jemandem Unterstand haben: p. h komu, Svet. (Rok.) = za prihajača biti, jvzhŠt.; — 2) werden: če dalje lepši prihaja, Kr.-M.; moder p., Ravn.; težko mi prihaja, es wird mir übel, Cig., Jan.; = slabo mi prihaja, Z.; (prim. it. diventare, werden).
Prekmurski
prihájati -am nedov.
1. prihajati, začenjati biti bliže komu: püſztite otroke kmeni prihájati KŠ 1771, 133; Dopüſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, Ab(2); i ti kmeni prihájas KŠ 1771, 10; Pravicsen krao prihájas knám BKM 1789, 2; Prihája v-poniznoſzti BRM 1823, 8; Mi nevolni otroczi zdai ktebi prihájamo ABC 1725, (A6b); Po tvem ſzini Ktebi prihájamo BKM 1789, 132; Záto i mi k-tebi prihájamo KAJ 1848, 9; one, ki po nyem k-Bougi prihájajo KŠ 1771, 683; k-steroj rómarje prihájajo KOJ 1848, 47; Prihájajmo záto tak vſzi knyemi BKM 1789, 245; Prihájajte kmeni KŠ 1771, 817; prihájajte pred licze nyegovo z szpêvanyem TA 1848, 81; i zevſzej mejſzt bi knyemi prihájali KŠ 1771, 192; v-ország bi k-nám ráj prihájali KOJ 1833, XIV; K tebi bode vszáko têlo prihájalo TA 1848, 50; Znezgovorjeni vnougi ſeregov vkup do prihájali BKM 1789, 445; ki ſzo prihájali, i odhájali KŠ 1771, 120; pren. ka bi potom “Prijá-tel”- i mogocsno bilo vszáki meszec dvakrat prihájati AI 1875, br. 1, 8; Ktvojim ranam prihá-jam BKM 1789, 369; ovo má radoſzt Jesus prihája SM 1747, 77; Bój ſze cslovik ſzmrt prihája KM 1783, 280; Vrejmen ide, ſzmrt prihája SŠ 1796, 144; Z-nebész rêcs vecsna prihája KAJ 1848, 8; Na .. k-etomi Szveſztvi prihájata KMK 1780, 87; I poganye bodo prihájali ktvojoj ſzvetloſzti KŠ 1771, 814
2. začenjati biti, obstajati: Temna noucs knám pihája BKM 1789, 8; Zima prihája AI 1875, kaz. br. 8
3. postajati deležen česa: po kom vſze hüdo na naſz prihája KŠ 1754, 176; ſtero za tvoje rejcsi volo na náſz prihája KŠ 1771, 845
4. v zvezi prihajati na pamet pomisliti, spomniti se: na pamet nám prihájajo ougorke KM 1796, 39
prihajajóuči -a -e sam. prihajajoči: nigdár nemre te kſzebi prihájajoucse popolne vcsiniti KŠ 1771, 687
Celotno geslo Pohlin
prihajati [prihȃjati prihȃjam] nedovršni glagol
  1. prihajati, približevati se
  2. postajati, nastajati, začenjati se
Celotno geslo Hipolit
prihajati (perhajati, prihajati) glagol
Vorenc
prihajati nedov.F104, adnubilareoblazhnu perhajati, ali biti; adolescerepomladiti, ſhe raſti, vekſhi ali ſtariſhi perhajati; adventitarepo goſtim perhajati; aporiamurvbogi perhajamo; defatiscitrudin perhajati, biti; flaccescereuvèlu ali ſlabú perhajati; fortesceremozhán, kripak perhajati; incanescereſiu perhajati; palescerebleid perhajati; relanguescerev'velu perhajati; rubescere, rubefieriardèzh biti, ali perhajati [str. 191]; rufescereardèzh, ali rumen ratati, ali perhajati [str. 191]; torpescerelein perhajati; ventilarevſeṡkuṡi perhajati; vesperascitſe mrazhy, vezhèr perhaja; veterascereſtar perhajati; virescereṡelenu perhajati
Svetokriški
prihajati -am nedov. postajati: ſerze sazhne ſlabu prihajat nedol., inu tu greshnu dellu sazhne shelejti ǀ bolesan sazhne teshka prihajat nedol., taku de nej bilu vezh vupajna de bi oſdravil ǀ ta suha semla sazhne selena prihaiat nedol. ǀ vſak dan greshnishi prihaiash 2. ed. ǀ Sboli Ceſſar, hudu mu prihaia 3. ed. ǀ meni hudu prihaia 3. ed. per ſerzi ǀ Svejt vſhe vumera, inu naſha hudobnoſt she veKhsi prihaja 3. ed. ǀ zhe vezhKrat ſmo gajshleni greshnishi prihajemo 1. mn. ǀ ſvetle ozhy temne prihaieio 3. mn. ǀ vſe skuſi vekshi prihajeio 3. mn. ǀ zhe ſtarishi ta ſvejt je prihajal del. ed. m, hudobnishi, inu greshnishi ſo ludje bily ǀ kry bo v'shilah gorela, ozhy bodo glashaune perhajale del. mn. ž, glava bo v'grob ſilila K pomenu prim. it. venire ‛priti, prihajati’ – divenire ‛postati, postajati’.
Besedje16
prihajati glag. nedov. ♦ P: 20 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595)
Celotno geslo Kostelski
prihajatipr̥ˈxaːjat -an nedov.
Prekmurski
gòri prihájati ~ -am nedov.
1. prihajati na površino: Ni ribe neosztánejo vecs na dne potokôv, nego goriprihájajo na lice vôd KAJ 1870, 97
2. vzhajati: Toga ſzvêta ſzuncze V-nyem gori prihája BRM 1823, 6
Celotno geslo Vezljivostni G
prihájati do -am do nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja
1.
kdo/kaj začenjati nahajati se do koga/česa / do kod
Teroristi zlahka prihajajo do orožja.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj približevati se do česa 'stanja, prepričanja'
Počasi prihaja do prepričanja, da vse dela narobe.
Celotno geslo Vezljivostni G
prihájati z/s -am z/s nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja
knjižno pogovorno kdo/kaj vsebinsko začenjati s čim
/Kot pravi večni raziskovalec/ prihaja z norimi idejami.
Prekmurski
vkǜp prihájati ~ -am nedov. sestajati se, zbirati se: Gyülekezni; vküpprihájati KOJ 1833, 158; domá naj jej, da na ſzoudbo vküp ne prihájate KŠ 1771, 513
Število zadetkov: 18