pridŕžek -žka m (ȓ)
1. kar izraža (delno) omejitev soglašanja s čim: imeti pridržke; glede tega je izrazil, izrekel, povedal svoje pridržke; pridržki glede njegovih pogledov / ničesar ne sklene brez pridržkov omejitev / s predlogom so se strinjali brez pridržka popolnoma; ekspr. on je brez pridržkov najboljši igralec gotovo; priznali so ga za vodjo, vendar s pridržkom, da se premalo zaveda svojih dolžnosti; poročilo so sprejeli s pridržki niso popolnoma soglašali, bili zadovoljni z njim
2. pravn. zagotovljena pravica zlasti pri dogovoru, pogodbi: navesti v pogodbi pridržke; pridržek dosmrtnega užitka / prodaja s pridržkom prodaja, pri kateri je z dogovorom omejena kupčeva pravica
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
pridŕžek -žka m (ȓ) imeti ~e; strinjati se s čim brez ~a; poud. biti brez ~ov najboljši |gotovo, nedvomno|; pravn. ~ dosmrtnega užitka
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
pridȓžək, -žka, m. 1) der Vorbehalt, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., nk.; s tem pridržkom, Cig.; pod pridržkom, da —, unter der Voraussetzung, dass —, Cig. (T.); — 2) kurzer Aufhalt, kleine Verzögerung, Cig.
Celotno geslo
Hipolit
Pravo
Pravo
Pravo
Pravo
Pravo
Pravo
Pravo
Pravo
Pravo
Pravo
Število zadetkov: 16
Dostopnost