prídiga -e ž (í)
1. rel. govorno podajanje vsebinsko zaokrožene verske snovi: poslušati pridigo; molitev pred pridigo / nedeljska pridiga; pridiga na gori govor Jezusa Kristusa, ki vsebuje povzetek krščanskega moralnega nauka
// besedilo za tako podajanje: knjiga pridig
2. ekspr. (vsiljivo) dajanje naukov: vse pridige nič ne pomagajo; le obdrži svojo pridigo zase
// opominjanje, oštevanje: za vsak prestopek je moral poslušati pridigo; zaslužil si pridigo
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
prídiga -e ž, pojm. (í) nedeljska ~; poud. zaslužiti si ~o |opominjanje, oštevanje|; števn. knjiga pridig
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
prídiga -e ž
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
pridiga samostalnik ženskega spola
Vorenc
pridiga ž, F2, concinio, -onis, pridiga, v'kúp ẛbraliṡzhe ene gmaine; concionatorius, kar h'pridigi ṡliṡhi
Svetokriški
pridiga -e ž pridiga: imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga im. ed. vun ǀ ludje ſó bily perſileni od pridige rod. ed. tezh ogin pogaſſiti ǀ ga sadarshi de nagrè k'S. Mashi, k'S. Pridigi daj. ed., inu k'shlushbi Boshij ǀ k'pridigi daj. ed. ne hodio ǀ ſe je k' tej pridigie daj. ed. perpraulal ǀ samerkai to historjo is katero mojo pridigo tož. ed. sklenem ǀ Pridiga tož. ed. poshlushash kakor de bi tebe neshlu an ǀ vezhi dell karsheniku ſturij, kateru raunu v'danaſhni Pridigi mest. ed. bodo sashlishali ǀ sakaj jest danaſs moije Poshlushauze s'leto nenuzno pridigo or. ed. gori dershim ǀ lete moje pridige im. mn. nebodo taku nuzne, dobre, inu vuzhene ǀ nemore nuznishih pridih rod. mn. biti, kokar od te S. pokure ǀ de hudizhy vaſs nebodo od pridyh rod. mn. odvernili ǀ kadar bi vezh pridig rod. mn. v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ njegovem S: Pridigam daj. mn. ſe ſo posmehuvali ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige tož. mn. drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ kakor Salomon je bil sklenil ſvoje Pridigie tož. mn. ǀ kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh pridigah mest. mn. nashal de nebode prau piſsanu ǀ bi veliku vezh nuzali taiſtem dusham, kakor Pridigary s' ſvojmi pridigi or. mn. ← srvnem. predige ← lat. praedica ‛pridiga, govor’
Celotno geslo
Megiser
pridiga -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
pridiga sam. ž ♦ P: 34 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DC 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 13
Dostopnost