priženíti -žénim dov.; drugo gl. ženiti (í/ȋ ẹ́) koga/kaj ~ hišo; ~ otroka
priženíti se -žénim se (í/ȋ ẹ́) ~ ~ na kmetijo
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
prižéniti, -žę́nim, vb. pf. 1) erheiraten (o možu); lepo reč je priženil, die Frau hat ihm ein schönes Heiratsgut zugebracht, Cig.; — 2) p. se, zuheiraten; p. se k bogati hiši.
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
priženíti se -žénim se dov. (ī ẹ́)
v zvezi z osebo moškega spola z ženitvijo, poroko priti kam: če ne bo drugače, se pa kam priženi; priženiti se na kmetijo, v mesto
v zvezi z osebo moškega spola z ženitvijo, poroko priti kam: če ne bo drugače, se pa kam priženi; priženiti se na kmetijo, v mesto
- priženíti
z ženitvijo, poroko priti do česa: priženiti hišo, posestvo; gledal je, da bi več priženil / priženil je otroka z ženo je dobil tudi njenega otroka
- prižénjen -a -o:
k priženjenemu posestvu je dokupil še nekaj njiv
Število zadetkov: 6
Dostopnost