Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pričujóč tudi pričujòč -óča -e prid. (ọ̄ ọ́; ȍ ọ́)
1. ki je v določenem času na določenem mestu; navzoč: med pričujočimi fanti ni bilo mlinarjevega sina; žal mu je bilo, da ni bil pričujoč
// publ., s prislovnim določilom ki je, obstaja kje: ta problem je še vedno pričujoč; povsod pričujoča želja po napredku
 
publ. ta misel je pričujoča v vsem pisateljevem delu se kaže; ekspr. policija je bila povsod pričujoča je vse nadzirala
2. publ. pravkar omenjen, ta: pričujoči zbor bo razpravljal tudi o tem; pričujoča knjiga, zbirka; avtor pričujočega dela; sam.: pričujoči so ob tem prizoru onemeli; seznanil ga je s pričujočimi
Pravopis
pričujóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) publ. Ta problem je še vedno ~ še vedno obstaja; neobč. Žal mu je, da ni bil ~ navzoč
pričujóči -a -e (ọ́) publ. avtor ~ega dela pravkar omenjenega, tega
pričujóči -ega m, člov. (ọ́) neobč. seznaniti se s ~imi z navzočimi
Celotno geslo Sinonimni
pričujóč -a -e povdk.
GLEJ SINONIM: prisoten
Celotno geslo Etimološki
pričujọ̑č – glej príča
Pleteršnik
pričujǫ́č, adj. išči pod: pričevati.
Besedje16
pričujoč del. ♦ P: 3 (TT 1577, TT 1581-82, DB 1584)
Število zadetkov: 6