pravíčnost -i ž (ī)
lastnost, značilnost pravičnega človeka: vsi so mu priznavali pravičnost / v svoji pravičnosti je želel narediti tudi to / pravičnost kazni, zakona / braniti, zahtevati pravičnost; imeti čut za pravičnost / zavladala sta mir in pravičnost
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
pravíčnost -i ž
lastnost človeka, ki pri presojanju, vrednotenju upošteva resnico, dejstva
SINONIMI:
knj.izroč. pravicoljubnost
GLEJ ŠE SINONIM: pravica
Celotno geslo
Etimološki
pravíčnost – glej pravíca
Pleteršnik
Prekmurski
pravìčnost -i ž pravičnost: rávno tak je tüdi po ednoga Praviczi, pravicſnoſzt ſitka na vſzeh lüdi prisla SM 1747, 8; Ár je kment pravicsnoſzt ti ſzvéczov KŠ 1771, 801; Pravicsnoſzt BRM 1823, VI; Pravicsnoszt KAJ 1848, VII; Pravicsnoſzti návuk naprej dáva KŠ 1771, 558; Ti szôdis vsze pôleg pravicsnoszti KAJ 1848, 10; vörvao je pa Ábrahám Bougi i zracsúnano nyemi je bilou za pravicsnoſzt KŠ 1771, 749; Poszlühni, Goszpodne pravicsnoszt TA 1848; Bôg nas, ki vsza ravnas v-pravicsnoszti KAJ 1848, 10; Szamo zhránov i zrázlocsnim prányem iſztelovnimi pravicsnoſztmi KŠ 1771, 685
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
pravičnost samostalnik ženskega spola
Vorenc
pravičnost ž, F3, aequitas, -tis, pravizhnoſt, ſpodobnoſt, brumnoſt; aequitatem vidit vultus eius, nîegov obras je vidil tó pravizhnoſt; justificatio, pravizhnoſt
Besedje16
Pravo
Črnovrški
Pravo
Pravo
Pravo
Pravopis
pravíčen -čna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; dobiti ~o odškodnino; pravičen komu/čemu biti ~ ocenjevanemu delu; pravičen do koga/česa biti ~ ~ nasprotnikov; biti ~ ~ zgodovine
pravíčni -ega m, člov. (í; ȋ) prepoznati ~ega
pravíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ) ~ kazni; v svoji ~i biti prizadet
pravíčni -ega m, člov. (í; ȋ) prepoznati ~ega
pravíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ) ~ kazni; v svoji ~i biti prizadet
Pravo
Število zadetkov: 16
Dostopnost