pozvoníti -ím dov., pozvónil (ī í)
1. krajši čas zvoniti: stekel je po stopnicah in pozvonil; ko je bil v zvoniku, je še malo pozvonil / dvakrat pozvoniti; na dolgo pozvoniti
2. z zvonjenjem sporočiti, naznaniti: pozvonil je pomočnici; pozvoniti k zajtrku; če boš kaj želel, pa pozvoni; brezoseb. pozvonilo je za konec odmora
3. dati zvonjenju, zvončkljanju podoben glas: pozvonil je telefon
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
pozvoníti -ím dov. pozvónil -íla, nam. pozvonít/pozvonìt; pozvonjênje; drugo gl. zvoniti (í/ȋ í) dvakrat ~; pozvoniti komu/čemu ~ pomočnici; pozvoniti k/h čemu ~ k zajtrku; brezos. pozvoniti za kaj Pozvonilo je za konec odmora
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Vezljivostni G
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
pozvoníti, -ím, vb. pf. ein wenig läuten, anläuten, mit der Glocke ein Zeichen geben; k maši p.; klingeln; pozvonil sem, pa nihče ni prišel odpirat.
Svetokriški
pozvoniti -im dov. pozvoniti: ſe pouerne v' kloſhter, posgonj 3. ed., s' Vratarjam ſe nepoſnata (II, 88) → zvon
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Hipolit
pozgoniti glagol
Število zadetkov: 10
Dostopnost