Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
pôzno čas. prisl. -êj(š)e (ó; ȇ) ~ priti; oditi ~ popoldne; ~ v noč; pripeljati se uro pozneje; Tak ni bil ne prej ne pozneje; oddati nalogo najpozneje v enem letu
Celotno geslo Sinonimni
pôzno1 čas. prisl.
izraža, da se kaj zgodi, ko je do določenega časa, roka malo, premalo časa
SINONIMI:
GLEJ ŠE: zgodaj1
Celotno geslo Sinonimni
pôzno2 povdk.
izraža, da je do določenega časa, roka malo, premalo časa
SINONIMI:
GLEJ ŠE: zgodaj2
Celotno geslo Vezljivostni NG
pôzno
  1. na koncu načrtovanega časa, roka
    • pozno česa, kdaj
    • , pozno v/na kaj, kdaj, kam
    • , pozno v/na čem, kdaj, kje
    • , pozno za kaj/koga
    • , najpozneje do česa, do kdaj
    • , pozno po čem, kdaj
Celotno geslo Pregovori
pozno je sestavina izrazov
Bolje pozno kot nikoli
Prekmurski
pòzno prisl. pozno: Nad onim rano i pozno Vſzigdár veruſztüvati KŠ 1754, 265; Cſi gli kaj zacsnem rano, Tridim ſze za koj pozno BKM 1789, 263
poznéj pozneje: sze popascso Maximiliána prvo za Czaszara, malo poznej pa v-Posoni za vogerszkoga Krála okorónati KOJ 1848, 82; szvetiscsa, k steromi je zádnyi tao poznej prizidani bio KOJ 1914, 103
Celotno geslo Pohlin
pozno [pózno] prislov

pozno

Celotno geslo Hipolit
pozno prislov
Vorenc
pozno prisl.F6, corduum foenumotava, kar ſe poṡnu koſſy, vſe poṡne rizhy; intempestus, -a, -um, ut intempestanoxpoṡnu po nozhi, kadar vſi ſpè; nox intempestapoṡnu bliṡu pulnozhi; poma serotinapoṡnu ṡreila jabulka; seròkaſnu, cilú poṡnu; tardèpoṡnu, kaſnú
Svetokriški
pozno prisl. pozno: en vezher posnu ie bil prishal en petler vus reſtargan ǀ ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla ǀ bodi sgudaj, ali poſnu, bodi ſnejh, ali desh, bodi mreſs, ali urozhe ǀ per zajtu, inu poſsnu, inu vſijm enaku je bil ſapovedal lon dati
Celotno geslo Megiser
pozno prislov
Besedje16
pozno prisl. ♦ P: 13 (TR 1558, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)
SSKJ²
pôzen -zna -o prid., peti pomen poznêjši (ó ō)
1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa: zaspal je, zato je pozen; pozni ste za gledališče / ekspr. pozen si z opravičilom že prej bi se moral opravičiti / pozni potniki so hiteli na avtobus potniki, ki so bili pozni
2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob koncu predvidenega časa ali (nekoliko) po njem: pozen izid knjige; pozen prihod vlaka / ni se mogel zadovoljiti s tako poznim uspehom zapoznelim / pozna setev; danes imamo pozno kosilo pozno kosimo; letos je sadje zelo pozno pozno dozorelo
// ki je, se pojavi ob koncu dneva, večera: njegov pozni prihod nas je zmotil; pozno branje jo utruja / ekspr. danes bom pozen bom pozno prišel (domov)
3. od začetka trajanja zelo oddaljen: bil je že pozen večer, ko so se razšli; pozna jesen, pomlad; šiva do pozne noči; pozno popoldne / prišel je v poznih (večernih) urah pozno zvečer; ekspr. ura je že pozna pozno je že / dočakal je pozno starost visoko / pozni srednji vek zadnje obdobje; pozna antika
 
ekspr. občudovali ga bodo še pozni rodovi še dolgo bo slaven, občudovan
4. ki doraste, dozori v razmeroma daljšem času: pozni krompir; cveteli so pozni nageljni; pozne češnje; pozne in zgodnje sorte
5. v primerniku ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu: tedanja konferenca niti poznejši pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma; delo je napisal zelo zgodaj, poznejši popravki ga niso dosti spremenili / odkloni v poznejšem razvoju; tudi poznejše operacije niso uspele / kot opozorilo: prijavite se do prvega junija, poznejših prijav ne bomo sprejemali; preštejte denar, poznejših reklamacij ne upoštevamo
// nanašajoč se na osebo, ki bo v kakem stanu, poklicu, funkciji, zdaj pa še ni: poznejši minister; njegov poznejši sodelavec
♦ 
gozd. pozni les gostejša plast lesa v letnici; um. pozni barok; pozna gotika; vrtn. pozna čremsa parkovno drevo s pokončnimi cvetnimi grozdi, po izvoru iz Severne Amerike, Prunus serotina
    pôzno 
    1. prislov od pozen:
    a) danes smo pozno jedli / pozno je šel na vlak / že precej pozno je za prijavo
    b) vrnil se bo pozno; prihajal je vsak večer pozneje / zelo je že pozno pozno zvečer / pozno popoldne so odšli; govorili so pozno v noč
    c) pridi pozneje; morda se bo pozneje spomnil / prišla je uro pozneje, kot je rekla; ekspr. bil je jezen, kakor ga nisem videl ne prej ne pozneje / leto (dni) pozneje je umrla še mati
    2. v presežniku poudarja skrajnost določenega roka: nalogo mora oddati najpozneje do konca semestra; dolg mora vrniti najpozneje v enem letu
    ● 
    ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer; bolje pozno kot nikoli tudi z zamudo opravljeno dejanje je vredno priznanja
Pravopis
pôzno.. prvi del podr. zlož. (ó) pôznoantíčen, pôznopomláden
SSKJ²
pôzno... prvi del zloženk (ó)
nanašajoč se na pozen: poznoantičen, poznocvetoč, poznojesenski, poznopopoldanski
Geologija
pôzno orogéni magmatízem -- -ega -zma m
Geografija
pôzno polétje -ega -a s
Število zadetkov: 17