Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
povêljnik -a m (ȇ)
kdor poveljuje vojaški enoti ali ustrezni ustanovi: poveljnik je pregledal utrdbe; poveljnik bataljona, čete / vrhovni poveljnik oboroženih sil
● ekspr. lahko je biti poveljnik po bitki ukazovati, dajati nasvete potem, ko je stvar že končana
// kdor poveljuje kaki enoti, skupini sploh: taboriščni poveljnik; poveljnik ladje, letala / ekspr. dečki so ga priznavali za svojega poveljnika vodjo, voditelja
Pravopis
povêljnik -a m, člov. (ȇ) ~ bataljona
povêljnica -e ž, člov. (ȇ)
povêljničin -a -o (ȇ)
Celotno geslo Sinonimni
povêljnik -a m
1.
kdor poveljuje vojaški enoti ali ustrezni ustanovipojmovnik
SINONIMI:
star. velitelj, star. zapovednik
2.
kdor poveljuje kaki enoti, skupini splohpojmovnik
SINONIMI:
komandant, knj.izroč. ataman, star. velitelj, star. zapovednik
GLEJ ŠE SINONIM: vodja
GLEJ ŠE: vojskovodja, pomočnik
Celotno geslo Etimološki
povȇljnik – glej povēlje
Pleteršnik
poveljník, m. der Befehlshaber, der Commandant, Cig., Jan., C., DZ., nk.; tudi: povȇljnik.
Celotno geslo Hipolit
poveljnik samostalnik moškega spola
Celotno geslo Kostelski
poveljnik gl. komandant
Pravo
vrhôvni povêljnik obrámbnih síl -ega -a -- -- m
Število zadetkov: 8