Zadetki iskanja
Pleteršnik
posrę́čiti, -srę̑čim, vb. pf. 1) = osrečiti, Mur., Cig.; p. se, glücklich werden, C.; — 2) p. se, glücken, gelingen; posrečila se je kupčija, posrečilo se mi je kupiti lepo posestvo, C.
Celotno geslo
Hipolit
posrečiti glagol
SSKJ²
posréčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
navadno z dajalnikom pri nastanku, uresničitvi doseči (zaželeno) kakovost, ustrezno lastnost: načrt, poskus se je posrečil; šolska naloga se mu ni posrečila; pecivo se ji je zelo posrečilo / temu človeku se vse posreči, česar se loti / primerjava se ni čisto posrečila
// s smiselnim osebkom v dajalniku izraža uresničitev dejanja, kot ga nakazuje sobesedilo: posrečilo se ji je dobiti knjigo; posrečilo se jima je, da sta prišla na vrh
navadno z dajalnikom pri nastanku, uresničitvi doseči (zaželeno) kakovost, ustrezno lastnost: načrt, poskus se je posrečil; šolska naloga se mu ni posrečila; pecivo se ji je zelo posrečilo / temu človeku se vse posreči, česar se loti / primerjava se ni čisto posrečila
// s smiselnim osebkom v dajalniku izraža uresničitev dejanja, kot ga nakazuje sobesedilo: posrečilo se ji je dobiti knjigo; posrečilo se jima je, da sta prišla na vrh
- posréčen -a -o
1. deležnik od posrečiti se: posrečen načrt; posrečena oprema knjige; posrečena primerjava; posrečena tura
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom dober, primeren: ima zelo posrečeno obleko / posrečen izraz; ta rešitev ni ravno posrečena
// duhovit, domiseln: zelo posrečen človek je / posrečena misel, šala; prisl.: posrečeno izbrani primeri; dogajanje je posrečeno prikazano
Pravopis
posréčiti se -i se dov. (ẹ́ ẹ̑) komu Temu človeku se vse ~i; s smiselnim osebkom Posrečilo se mu je dobiti knjigo
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Etimološki
posrẹ́čiti se – glej srẹ́ča
Črnovrški
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 10
Dostopnost