poslánik -a m (á)
diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, za stopnjo nižji od veleposlanika: več let je bil poslanik; pren. poslanik miru in prijateljstva med narodi
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
poslánik -a m, člov. (á) biti ~; poud. ~ miru |glasnik|
poslánica -e ž, člov. (á)
posláničin -a -o (á; ȃ)
poslánica -e ž, člov. (á)
posláničin -a -o (á; ȃ)
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
poslaník, m. der Bote, der Gesandte, Jap. (Sv. p.), Vrt., Levst. (Nauk); p. ali božji sel, Krelj; beneški p., Vod. (Izb. sp.).
Prekmurski
poslaník -a m poslanec, odposlanec: Po pobegi Ottoa rimszkoga Pápe poszlanik Gentilisz Kardinál na Krála odebiranye vküppribejsanoj Goszpodi priporácsa KOJ 1848, 44; Za mir szkrblivi poglavniki Europe vszaki ednoga poszlanika k-hercegovinancom poszlo AI 1875, kaz. br. 3; Zvelikom pascsenyom szo poszlanicke razodisli AI 1875, 2
Celotno geslo
Pohlin
Besedje16
Pravo
Število zadetkov: 8
Dostopnost