popótnica -e ž (ọ̑)
1. hrana za na pot: pripraviti popotnico; napolniti torbo s popotnico / dati kaj za popotnico; pren., knjiž. to misel mu daje za popotnico v življenje
// star. denar za na pot: navrgel mu je nekaj desetakov za popotnico
2. ženska, ki se premika iz kraja v kraj: popotnica se je ustavila v vasi; ekspr. to ti je večna popotnica
3. rel. obhajilo za umirajoče: prinesti bolniku popotnico / sveta, zadnja popotnica
● vznes. zvonovi so mu zvonili zadnjo popotnico zvonili ob njegovem pogrebu
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
popǫ̑tnica, f. 1) die Reisende; — 2) die Reisezehrung, das Reisegeld; sveta popotnica, die heilige Wegzehrung, Cig.; — 3) das Reiselied, das Marschlied, der Marsch (als Musikstück), Mur., Cig., nk.; — 4) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
popotnica samostalnik ženskega spola
Svetokriški
popotnica -e ž 1. sopotnica: Na raiſy je naſha popotinza im. ed., v' potrebi naſha pomozh (II, 95) 2. popotnica, tj. obhajilo za umirajočega: breſs popotnize rod. ed. S. Reshniga Telleſſa (IV, 339) ǀ je ta sadnikrat prejel Tu S. S. Reshnu Tellu sa popotnizo tož. ed. te velike rajshe h' kateri ſe je perpraulal (IV, 373)
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Pravopis
Število zadetkov: 10
Dostopnost