Zadetki iskanja
izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: popolnoma pozabiti, spremeniti; popolnoma se je zapil / popolnoma drugačen; mož je popolnoma gluh; ne popolnoma upravičen sum / svoji nalogi je popolnoma kos; imaš popolnoma prav; ob tej uri je že popolnoma svetlo; popolnoma brez potrebe se razburjaš; oblečen je popolnoma v črno
1. popolnoma: I geto tou nemoremo popolnoma ſzpuniti, tak ſcsé Boug KŠ 1754, 162; nego nász czilou i popolnoma gori vzeme KŠ 1771, 442; da vſze moje grejhe prav, i popunoma morem vadlüvati KMK 1780, 78; naj jasz morem tvoje ſzvéte zapouvidi popolnoma ſzpunyávati KM 1783, 130; naj te 's-nyimi navküpe popunoma lübim KM 1783, 131; Ár je Károl ſztalno vören obſztao kak eden popunoma odraſcseni cslovik KM 1790, 58; Tomi dâ dáre szkrivoma, I radoſzt má popolnoma BRM 1823, 395
2. v zvezi popunoma odpüstek popolni odpustek: Ka je Popunoma Odpüſztek KMK 1780, 82
Dve sopomenki z eno razliko, ki mi ni povsem/popolnoma jasna. Opažam, da tisti, ki popravljajo besedila, besedo povsem prečrtajo in jo nadomestijo s sopomenko popolnoma. Zakaj je temu tako? Kaj je pri besedi povsem tako napačnega, da se jo smatra kot nepravilno? Če recimo povzamem povzetek iz SSKJ-ja, ne vidim nobenega izstopanja, da bi bila ta beseda v čemerkoli drugačna od besede popolnoma. Niti ni nobene opombe, da bi bil to npr. pogovorni, narečni, ekspresni ipd. izraz.