pokúkati -am dov. (ū ȗ)
1. nav. ekspr. pogledati, navadno skrivoma, pritajeno: pokukati izza drevesa; pokukati skozi ključavnico; pokukala je v njegovo sobo / pokukati iz luknje; pren. izza oblakov je pokukalo sonce
// pogledati: pokukala sta čez greben; radoveden pokuka skozi okno
2. ekspr. izstopiti, biti za krajši čas potisnjen iz svoje okolice; pogledati: krilo ji je pokukalo izpod plašča / prvi žafrani in zvončki so že pokukali iz zemlje rastoč prišli iz zemlje na površje
● ekspr. knjige še pokukal ni se ni učil, ni bral; ekspr. rad pokuka v kozarček rad ima alkoholno pijačo; ekspr. prvošolčki so pred dnevi prvič pokukali v razred prišli, stopili v šolo; ekspr. kako se postavlja, pa je komaj pokukal v svet komaj je postal samostojen, odrasel; ekspr. pokukati za kulise spoznati stvari, dogajanja, ki niso javna, vidna
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
pokúkati -am dov. -an -ana; pokúkanje (ú ȗ; ȗ) ~ skozi ključavnico; poud. Rad ~a v kozarček |rad ima alkoholne pijače|; poud. pokukati kaj Knjige še pokukal ni |ni se učil, ni bral|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
pokukati glagol
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 8
Dostopnost