Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
póčiti1 -im dov. (ọ́ ọ̑)
1. dati kratek, močen glas: suha veja je počila; v temi je nekaj počilo; brezoseb. udaril ga je, da je počilo / strel poči / puška poči strel iz puške
// povzročiti kratek, močen glas: počiti s prsti
// s tankim prožnim predmetom zamahniti po zraku tako, da se sliši pok: počiti z bičem
// ekspr. ustreliti: nekajkrat počiti s puško / pog. vzel je pištolo in ga počil
2. dobiti razpoko, špranjo: kozarec, led, obroč poči; skala, zvon poči; počiti po sredi / mehurček, žulj poči / struna je počila zaradi prevelike napetosti se je pretrgala; šivi na hlačah so počili
3. ekspr. udariti: počiti otroka po roki; počiti koga s kolom; počiti se po čelu
4. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: počiti od jeze, smeha
5. brezoseb., ekspr. priti do spopada: nazadnje je tudi na tem koncu sveta počilo
● 
star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; ekspr. od žalosti ji je počilo srce je umrla; ekspr. počiti v smeh nenadoma glasno se zasmejati; ekspr. spotaknil se je in počil po tleh padel; tako sem sit, da bom počil zelo
    póčiti se pog., ekspr.
    1. sesti: počiti se v naslanjač
    2. spreti se, stepsti se: spet sta se počila
    póčen -a -o:
    počen kozarec, vrč; počena deska; počeno jajce
     
    ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič
SSKJ²
počíti2 počíjem tudi počíti se počíjem se dov., počìl tudi počìl se (í ȋ)
odpočiti se, oddahniti se: zdaj lahko počijem, zastar. si počijem / počiti od dela, skrbi / njegova glava je počila na očetovih prsih
Pravopis
póčiti -im dov. -en -ena; póčenje (ọ́ ọ̑) V temi je nekaj počilo; poud.: ~ s puško |ustreliti|; počiti koga/kaj ~ balon; poud. ~ tatu s kolom po glavi |udariti|; poud. počiti od česa ~ ~ smeha |močno, glasno se zasmejati|; brezos., poud. Kmalu bo počilo |prišlo do spopada|
póčiti se -im se (ọ́ ọ̑) knj. pog.: ~ ~ v naslanjač sesti; Spet sta se počila se sprla, se stepla
Pravopis
počíti počíjem tudi počíti se počíjem se dov. -íj (se) -íjte (se); -ìl (se) -íla (se), -ít (se)/-ìt (se); počítje; (-ít (se)/-ìt (se)) (í ȋ; í ȋ) neobč. odpočiti se, oddahniti se: od koga/česa ~ ~ dela
Celotno geslo Sinonimni
póčiti -im dov.
1.
dati kratek, močen glas
SINONIMI:
2.
s čim s tankim prožnim predmetom zamahniti po zraku tako, da se sliši pok
SINONIMI:
3.
dobiti razpoko, špranjo
SINONIMI:
nar. pokniti, knj.izroč. regniti1
GLEJ ŠE SINONIM: razgnati, udariti, ustreliti
GLEJ ŠE: zasmejati se
Celotno geslo Frazemi
póčiti Frazemi s sestavino póčiti:
fílm je póčil kómu, mílni mehúrček je póčil, póčiti kot bómba, póčiti [kot] mílni mehúrček, póčiti od sméha, póčiti od zavísti
Celotno geslo Pregovori
počiti je sestavina izrazov
Na koncu bič poči
Celotno geslo Etimološki
počíti1 -ȋjem dov.
Celotno geslo Etimološki
pọ́čiti2 pọ̑čim dov.
Pleteršnik
počíti, -čȋjem, vb. pf. ausruhen; Oh majhno postojva, preljubi plesavec, Da jaz si oddahnem, da noga počije, Preš.; = p. si, Krelj, Vrt.; tudi: p. se, Mur., Jan., jvzhŠt.
Pleteršnik
pǫ́čiti, pǫ̑čim, vb. pf. 1) krachen, knallen; puška je počila; z bičem p.; = ustreliti: zajca p., LjZv., Dol.; — počil je glas, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig., Jan., Nov., nk.; — 2) einen Schlag versetzen: p. koga za uho, po ustih; — p. se s kom, aneinander gerathen, eine Schlacht liefern, Jan.; — 3) bersten, springen, platzen; obroč, lonec, mehur poči; kupica je počila, das Glas bekam einen Sprung; struna je počila, die Saite ist gesprungen; — popek poči, die Knospe geht auf, Cig.; človek bi od smeha počil, man könnte vor Lachen bersten; srce mi hoče p., das Herz will mir springen, Cig.; počen, gesprungen, geborsten; lonec, zvon je p., der Topf, die Glocke hat einen Sprung; ima glas kakor p. lonec; za to ne dam počenega groša; — 4) einen Leibesbruch bekommen, Cig.; počen je, er hat einen Bruch, Cig., Kr.
Prekmurski
počìti póčim dov. počiti: Pattantani; pocsiti KOJ 1833, 168; lovec csüj sztrláj i znao csida püksa pôcsila AI 1875, kaz. br. 7
počìti se póčim se spreti se: Nemogôcse Telko vernim szrdcam vbrigi Za dom sze pocsiti AIP 1876, br. 6, 2
Celotno geslo Pohlin
počiti1 [počíti počȋjem] dovršni glagol

počiti, spočiti se, oddahniti se

PRIMERJAJ: počivati

Celotno geslo Pohlin
počiti2 [pọ́čiti pọ̑čim] dovršni glagol
  1. razbiti se, počiti
  2. udariti
Celotno geslo Hipolit
počiti glagol

póčiti

PRIMERJAJ: počen

Celotno geslo Hipolit
počiti glagol

počíti

PRIMERJAJ: počit

Vorenc
počiti1 dov.F3, alabastus rosaeta ẛeleni knof gartroṡhe preden pozhi; anastomasiskry tezhe, kry pluvá, ẛhila pozhi; diſsultarereṡpozhiti ſe, naroṡen ṡkozhiti, ali pozhiti, ſterkatati; prim. počen 
Vorenc
počiti2 dov.quiescerepozhivati, pozhiti, ſpati, potihniti
Svetokriški
počiti -im dov. počiti, razpočiti se: ſerze od shaloſti ym je hotelu pozhit nedol. ǀ n'hozheta od pyanzhvojna nehat, de bi ſi lih imela ſe sadavit, ali pozhit nedol. ǀ kar nanaglem pozhi 3. ed. ena shila v' njemu ǀ De od shaloſti vaſhe ſerze vam nepozhi +3. ed. ǀ Pyauke imajo to naturo, de Kadar sazhneo vlezhi to Kry nihdar ſe nemorio naſitit, ampàk taku dolgu vlezheio dokler pozhio 3. mn. ǀ Arrius je bil pozhil del. ed. m, inu vſe zheua ſo ſe bile iſſule ǀ zhudu de od velikiga veſſelja ſerze nej v' njemu pozhilu del. ed. s
Besedje16
počiti1 [počijem] glag. dov. ♦ P: 4 (TR 1558, *P 1563, JPo 1578, DB 1584)
Število zadetkov: 27