pleníti in pléniti -im nedov. (ī ẹ́)
1. nasilno množično jemati materialne dobrine: vojaki so plenili in požigali po deželi
// ropati: pleniti denar / pleniti popotnike
// ekspr. večkrat zapleniti: cariniki plenijo vedno več mamil; revijo so plenili toliko časa, da je nehala izhajati
● ekspr. borci so skoraj golih rok plenili sovražniku orožje jemali
2. ekspr. negospodarno izkoriščati: tujci plenijo naravna bogastva dežele; pleniti gozdove
// izrabljati, izkoriščati: ni hotel pleniti ljudi
3. loviti in ubijati druge živali za hrano: aljaški grizliji plenijo losose; ježi plenijo žuželke; pleniti ribe, sesalce / medvedi in volkovi včasih plenijo drobnico
// lov. z orožjem, pastjo prihajati do divjadi: lovske družine na nekaterih območjih občasno plenijo jelenjad in srnjad / divjadi ne plenijo le lovci, temveč tudi potepuški psi
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
pleníti in pléniti -im nedov. pléni -íte, -èč -éča; plénil -íla, plénit, plénjen -a; plénjenje; (plénit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ denar; ~ popotnike
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
plẹníti 1., -ím, vb. impf. Beute machen, rauben, plündern, Meg., Cig., Jan., M., nk.; pleni brzo in ropaj hitro, Dalm.; tudi: plẹ́niti, -im.
Pleteršnik
plẹníti 2., -ím, vb. impf. ergiebig sein, wohlgerathen (von Früchten), Jan., M., C., Mik.; žito pleni, C.
Celotno geslo
Hipolit
pleniti glagol
Vorenc
pleniti1 nedov., extirpare, ſtrébiti, pléniti, ṡatréti; graſsari, pleiniti, rupati, regerati, v:g: kuga regira; myoparo, -onis, ena ſorta bark na morju, s'katerimi rupajo, inu pleinio; praedari, reṡbyati, rupati, pleiniti, rubiti, po ſyli vṡèti; spoliarium, -rÿ, tú meiſtu, kir te ludy pleinio
Vorenc
pleniti2 nedov., urica, -ae, arja, kateri ṡhiti ṡhkodi, ena ſlabúſt na ſémeni, ali na ṡerny, de ne pleini
Celotno geslo
Megiser
pleniti nedovršni glagol
Besedje16
Pleteršnik
Število zadetkov: 12
Dostopnost