Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

plaz (309)



  1.      pláz  -a m () agr. del pluga v obliki široke železne palice, ki drži plug v ravnotežju: lemež, deska in plaz
  2.      pláz  -ú stil. -a m () 1. gmota snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol: plaz drsi, se sproži, utrga; plaz je zasul del ceste; prožiti, razstreljevati plazove; reševati izpod plazu; plaz debel, kamenja; zbudilo jih je bobnenje, grmenje plazu; nevarnost plazov; drli so v dolino kakor plaz / kamniti, snežni, zemeljski plaz / podmorski plaz; pren. gibanje je naraslo v mogočen plazalp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; pršni plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; talni plaz pri katerem zdrsnejo vse plasti snega // taka gmota na mestu, kjer se ustavi: plezati čez plazove in skale; hiša stoji na velikem plazu / plaz je že skopnel 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: plaz tankov se vali po pobočju / govornik je zasul poslušalce s plazom besed, informacij; pesem je sprožila plaz polemik
  3.      plázemski  -a -o [zǝm] prid. () nanašajoč se na plazmo: plazemska mrena / plazemski gorilnik
  4.      plázen  -zna -o () pridevnik od plaz, gmota: izpod plazne gmote so potegnili več trupel
  5.      plázenje  -a s (á) glagolnik od plaziti se: plazenje po blatu, skalah; plazenje, skakanje in plezanje / sit sem že tega plazenja po gošči
  6.      plazìč  -íča m ( í) manjšalnica od plaz: kamenje se v plazičih usipa na stezo; kamnit, snežen plaz
  7.      plazílec  -lca [c in lc] m () žival, ki se plazi po trebuhu: kače in drugi plazilci; pren., slabš. nekateri so še zdaj plazilci in petolizci pred gospodarji ♦ zool. plazilci živali s suho, zelo poroženelo povrhnjico, Reptilia
  8.      plazílka  -e [k in lk] ž () 1. rastlina, ki se pri rasti širi s poleglimi, plazečimi se poganjki: od teh rastlin so nekatere velika drevesa, druge pa plazilke 2. ženska oblika od plazilec: kača je plazilka
  9.      plazílski  -a -o [ls in s] prid. () nanašajoč se na plazilce: plazilski rep; to okostje je podobno plazilskemu / ostanki bogate plazilske favne
  10.      plazína  -e ž (í) 1. alp. svet, na katerem so pogosto plazovi; plazišče: prečkati plazino; strme plazine 2. agr. trda, zbita plast zemlje, ki nastane pod brazdo pri oranju: peta pluga je delala plazino / pod plitvo plastjo zemlje se je naredila neprepustna plazina
  11.      plazíšče  -a s (í) svet, na katerem so pogosto plazovi: izogibati se nevarnih plazišč; snežišča in plazišča
  12.      plazíti se  in pláziti se -im se, in pláziti se -im se nedov. ( á ; á ) 1. premikati se tako, da je telo blizu podlage: močerad se plazi / tiger se plazi proti svoji žrtvi; maček se je prihuljeno plazil v shrambo // navadno s prislovnim določilom premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami: otrok še ne hodi, ampak se plazi / plaziti se po kolenih, trebuhu; po vseh štirih se plaziti 2. počasi, navadno tudi s težavo premikati se v čem ovirajočem: plaziti se skozi goščo, robidovje / plazil se je med starinskim pohištvom // ekspr. počasi, navadno tudi s težavo premikati se: nič več ni pokončen, sključen se plazi okoli; plazi se okrog kakor senca // ekspr. počasi premikati se sploh: po steni se plazi sončna lisa; sence se plazijo vedno bližje; iz vode se plazi megla 3. ekspr. pritajeno, skrivaj hoditi: po lovišču se plazijo divji lovci; plaziti se kakor tat / samo okrog se plazi in vohuni / v temi so se plazili tihi koraki 4. ekspr., s prislovnim določilom počasi v majhni stopnji prihajati: v sobo se plazi mraz / v srce se ji je začel plaziti dvom // biti, nahajati se: med krošnjami se plazi mrak; noč se tiho plazi čez ravan / po barakah se plazi lakota 5. rastoč se širiti po tleh: steblo te rastline se plazi / bršljan se lahko vzpenja po skalah in zidovih ali pa se plazi po tleh ● ekspr. po kolenih se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja plazèč se -éča -e: pokončni in plazeči se grmi; domov je prišel s prihuljenimi, plazečimi se koraki ♦ bot. plazeča pirnica pšenici podoben njivski plevel z zdravilnimi koreninami, Agropyrum repens; plazeče se steblo
  13.      plázma  -e ž () 1. med. tekoči del krvi: predelati kri v plazmo / pošiljka (krvne) plazme 2. fiz. plin, v katerem so molekule razdeljene na elektrone in ione: segrevanje plazme z električnim tokom ◊ biol. živa vsebina celice; protoplazma
  14.      plazmódij  -a m (ọ́) zool. enocelični organizem, ki povzroča malarijo, Plasmodium: razmnoževanje plazmodija
  15.      plázna  -e ž () obrt. priprava za nanašanje in glajenje malte: pri svojem delu je uporabljal tudi plazno
  16.      plazníca  -e ž (í) alp. sled, ki jo naredi plaz na snežni površini: poledenela in strma plaznica
  17.      plazóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na plaz: plazovno grmenje / plazovna groblja
  18.      plazovína  -e ž (í) alp. plaz kot gmota: ob vznožju gore se kopiči plazovina / previdno hoditi po plazovini
  19.      plazovít  -a -o prid. () na katerem so pogosto plazovi: plazovit svet ∙ plazovit sneg ki se (rad) loči, odtrga od celote
  20.      plazóvje  -a s (ọ̑) redko plazišče: nesreča se je zgodila na plazovju
  21.      pláža 1 -e ž (á) kraj, prostor ob vodi, prirejen za kopanje, sončenje: urediti plažo; oditi na plažo; peščena, skalnata, urejena plaža / plaža je bila na sončnem delu obale / divja plaža / oblekla je jopo za na plažo
  22.      pláža 2 -e ž (á) 1. nav. ekspr. delo brez umetniške vrednosti: pritoževati se nad plažo v knjigarnah; filmska, literarna plaža / to je navadna propagandna plaža // kar je slabo, brez vrednosti: na prodajnih pultih je bilo razstavljeno veliko plaže; iz hiše je počistil vso plažo / v menzi so jedli samo plažo slabo, neizdatno hranoekspr. to vino je čisto navadna plaža je slabo, nekvalitetno 2. star. drhal, sodrga: v tisti gostilni se je zbirala le plaža / tatinska plaža
  23.      plážast  -a -o prid. (á) nav. ekspr. ki je brez umetniške vrednosti: plažasti filmi; napisal je plažasto zgodbo
  24.      citoplázma  -e ž () biol. zdrizasti živi del celice, ki obdaja jedro: pri razmnoževanju z delitvijo se deli tudi citoplazma
  25.      hiperplazíja  -e ž () med. čezmerno povečanje organa ali tkiva zaradi nastajanja novih celic: hiperplazija mladega tkiva v rani

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA