píten -tna -o prid. (ī)
1. primeren, uporaben za pitje: ta voda je pitna / pitna voda
2. nav. ekspr. ki pri pitju vzbuja občutek ugodja, prijetnosti: pijača je pitna, da je kaj; lahko in pitno vino
● pitna daritev v različnih religijah daritev, pri kateri se z izlivanjem darujejo tekočine
♦ agr. pitna jajca zelo sveža jajca, ki se morejo uživati surova; med. pitna kura
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
pítən 1., -tna, adj. 1) Trank-: pȋtni dar, das Trankopfer, Dict.-Mik.; zum Trinken dienend, Trink-, Cig., Jan.; pitna posoda, das Trinkgeschirr, Dict.; pitna korita, Levst. (Beč.); — pitni brat = vinski brat, der Trinkbruder, Svet. (Rok.); pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti, Jan. (Slovn.), Vrt.; — 2) trinkbar, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; pitno vino, ein gut trinkbarer Wein, BlKr., jvzhŠt.
Pleteršnik
pítən 2., -tna, adj. nahrhaft: pitna trava, Rodik-Erj. (Torb.); korenje, pitno za živino, Z.; schmackhaft, Miren pri Gorici-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
piten pridevnik
Vorenc
piten prid., F3, abax, -ábacis, ena pukſha, ali futeról ẛa pytno poſſodo; cyathus, -thi, ena pytna poſſoda, kar more enkrat poṡhreti; libamen, pytni offer, ali jidni
Besedje16
Črnovrški
Število zadetkov: 10
Dostopnost