Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
písan -a -o prid. (í)
1. ki je zelo različnih barv: pisani cveti, listi; kamenčki so ustvarjali pisane like; pisani trakovi; pisana obleka, preproga; ptič s pisanim perjem; rdeče, živo pisan / pisan travnik; opazoval je pisano gnečo na trgu; rož je bilo toliko, da je bilo vse pisano / rada nosi pisano perilo perilo, navadno izrazitih, močnejših barv ali večbarvno
2. nav. ekspr. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljen; pester: spored je bil zelo pisan; praznična številka časopisa je precej pisana; ima zelo pisano delo / pisana preteklost; pisano življenje / pisana druščina / pisane barve; pisane kombinacije česa
● ekspr. ima pisan, zlat, židan čas veliko prostega časa; ekspr. pretepel te bom, da boš ves pisan zelo te bom pretepel; star. pisana mati mačeha
♦ vrtn. pisana kopriva lončna rastlina s pisanimi, koprivi podobnimi listi, Coleus hybridus; pisana koruza enoletna okrasna rastlina z listi, ki imajo srebrne proge, Zea mays japonica; zool. pisana penica penica s pisanim perjem in močnim rjavkasto rumenim kljunom, Sylvia nisoria
    písano prisl.:
    pisano prebarvati kaj; pisano vezeni prtički
    ●     ekspr. pisano ga je pogledala jezno, srepo
Pravopis
písan1 -a -o; bolj ~ (í) ~ cvet; poud. ~ spored |pester, raznovrsten|
písani -a -o (í) ~o perilo
písanost -i ž, pojm. (í)
Pravopis
písan2 -a -o (í)
písani -a -o (í) ~ knjižni jezik; ~e črke; star. ~a mati mačeha
písanost -i ž, pojm. (í)
Celotno geslo Sinonimni
písan -a -o prid.
ki je zelo različnih barv
SINONIMI:
barvit, slabš. kodrlajsast, star. pester, knj.izroč. pestrobarven, zastar. pestrobojen, knj.izroč. pisanobarven, star. šar, ekspr. šarast, star. šaren, zastar. šarovit, ekspr. šekast, ekspr. vesel1, knj.izroč. živopisen
GLEJ ŠE SINONIM: pester, raznobarven
Celotno geslo Frazemi
písan Frazemi s sestavino písan:
kómu je kàj písano na kóžo
Celotno geslo Etimološki
písan -a prid.
Celotno geslo Pohlin
pisan [písan] pridevnik

progast, pisan

Celotno geslo Hipolit
pisan pridevnik
Celotno geslo Hipolit
pisan deležnik

PRIMERJAJ: pisati

Vorenc
pisan1 prid., F12, dracontium, -tÿ, kazhnik ṡeliṡzhe, je piſſanu kakòr kazha; equus guttatus, piſſan koyn; leucoion, -coÿ, piſſani nagelni, vſe ṡhlaht violize; multicolor, doſti fárb, piſſan, mnogitere farbe; pavo, -onis, vel pavus, -vi, en pau s'lépim piſſanim perjam; pectunculus, -li, morṡkih ṡhnekou piſſana lipina, kakòr Rumarji noſſio; picus, -ci, dètel, leipa piſſana tyza; polymita vestis, ena piſſana ſuknîa; polymitarius, -rÿ, en tkalz, kateri piſſane rizhy tkè, inu tebihe is ṡhyd. Exod:37; polymitus, -a, -um, en piſſan gvant, ali ena tkana reizh s'vſih ṡhlaht farb niti. Exod:37; pulmonaria maculosa, kukovizhje pèrje, ṡeliṡzhe piſſanu: pluzhnik; variegatus, -a, -um, pirihaſt, piſſan, progaſt
Vorenc
pisan2 del., F5, graphicè, cilú fletnu piſſanu, ali malanu; opisthographus, vſe tú kar je ne obadva kraja, ali plata piſſanu; praescriptio, en naprei piſſani furm, ali viṡha; scheda, -ae, en zeigilz piſſan ali ṡa piſſanîe; scriptus, -a, -um, piſſan
Svetokriški
pisan -a prid. 1. pisan, različnih barv: de bi kej mazhiku v' roke neprishle, sakaj de ſi lih je piſsan im. ed. m mu nej savupat ǀ nej roshize taku frishne, inu piſſane rod. ed. ž, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ Jeſt bi hotel imeti Eniga kojna, de bi imel glavo, urat, harbet, noge, inu trebuh kojnski, rep pak piſſan tož. ed. m, shpeglaſt, inu lep raunu kakor ga ima ta tiza pau ǀ de bi tebi, offrali tiga beliga labuda, tiga piſſaniga tož. ed. m ži. shtigilza ǀ Goſpodariou ſyn je tebi taiſti Moderz, taiſto piſſano tož. ed. ž Kitlo kupil ǀ kadar bi vidili, de edn blatu v'eni piſsani mest. ed. ž shkatli hrani ǀ oſſenize ſo eni piſſani im. mn. m zhervie ǀ lete pomenio sheme, katire ſo piſſane im. mn. ž ǀ ta muha sazhne leitat okuli teh piſſanih rod. mn. ſidou ǀ Ta tiza Pavu je ſilnu offerna, inu preuſetna, kadar ſvoje lepet piſsane tož. mn. ž peruti gleda ǀ te roshize nyh piſſane tož. mn. ž/s pereſſa polsdigneio ǀ s'temi piſſanimi or. mn. roſhizami, inu s'selenem sheliszom 2. napisan: Ta pushtob F, Ferahtan je napek piſsan im. ed. m ǀ v'tej piſsani mest. ed. ž sapuvidi 3. zapisan: kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh pridigah nashal de nebode prau piſsanu im. ed. s, ali rezhenu, taku pohleunu tebe s'beſsedami Iuliana Toletana proſsim ǀ od njega stoij piſsanu im. ed. s ǀ kakor Iacobavij otrozij, od katerijh ſtoj piſſanu im. ed. s ǀ v' djanju teh Iogrou piſsanu tož. ed. s najdem ǀ Boetius je piſſanu tož. ed. s puſtil 4. popisan: v' desnizi je dershal ene Bukve od ſnotri, inu od ſunai piſſane tož. mn. ž
Besedje16
pisan1 prid. ♦ P: 4 (TPs 1566, DB 1578, DPr 1580, DB 1584)
Besedje16
pisan2 del. ♦ P: 34 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)
SLA 1
pisan
Glej:
Črnovrški
pisan gl. bržogast
Celotno geslo Kostelski
pisan ► ˈpiːsan -a -ȯ prid.
SSKJ²
písati in pisáti píšem nedov., píšite (í á í)
1. s svinčnikom, peresom, kredo delati črke, številke, navadno na gladki površini: počasi je pisal črko za črko; naučiti se pisati in brati; pisati po nareku / pisati enačbo na tablo; ime je pisal z velikimi črkami; pisati parole po zidovih; hitro, grdo, nečitljivo pisati; vabila piše lastnoročno; telefonske številke si piše v notes / pisati s kredo, peresom; pisati na stroj tipkati / pog. pisati peš pisati na roko
// tako izdelovati besedilo: pisati članek; pisala mu je dolgo pismo; pisati poročilo, prošnjo, zapisnik / pisati nalogo, spis; pisati v tujem jeziku / nič ni pisal, kdaj pride pisno sporočil; pisati domov / pisati račun, recept
// delati, ustvarjati umetniško, znanstveno delo: pisati razpravo; roman je pisal več let / pisati glasbo za filme; pisati verze / pisati za preproste ljudi, v lepem jeziku
2. jezikosl., s prilastkom dajati besedilu pisno podobo, kot jo izraža določilo: pisati narazen, skupaj, z vezajem / slovenščino pišemo z gajico / kot načelo fonetične pisave piši, kakor govoriš
3. izražati, posredovati misli s pisanjem: o njej piše avtor vse najlepše / o aferi so časopisi veliko pisali; brezoseb. tako piše v koledarju
4. znati, obvladati jezik, zlasti v pisani obliki: govori in piše dva jezika; francoščino izvrstno piše
● pog. nadur mu niso hoteli pisati priznati, upoštevati; pog. nalogo je pisal nezadostno za nalogo je dobil nezadostno oceno; ekspr. v tem poklicu je reci in piši dvajset let že; star. pisalo se je leto 1848 bilo je leta 1848; ekspr. ne piše se mu dobro njegov položaj je tak, da ni pričakovati zanj ugodnih rešitev
    písati se in pisáti se
    imeti ime in priimek: kako se pišete; zdaj se piše drugače, ko se je poročila ima drugačen priimek
    pišóč -a -e:
    zameril se jim je, pišoč pristransko o njih; nemško pišoča rojakinja; sam.: vsak pišoči piše po svoje
    písan -a -o:
    pisani knjižni jezik; pisana in govorjena beseda; zanimivo pisan sestavek
    ●     vznes. ta zgodovina je pisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih
Število zadetkov: 18