patènt -ênta m (ȅ é)
1. z zakonom zaščitena izključna pravica gospodarskega izkoriščanja novega izuma za določeno dobo: dobiti patent za nov stroj; zaščititi izum s patentom; zakon o patentih
♦ pravn. prodati patent prenesti patent in patentne pravice s kupno pogodbo
// listina, s katero se daje izumitelju ta pravica: izdati patent; podpisati patent
2. zgod. zakon, listina, s katero je vladar podeljeval naslove, pravice, službe: razglasiti patent / februarski patent v stari Avstriji zakon, izdan 26. februarja 1861, s katerim je bil urejen državni zbor in njegove pristojnosti ter so bile dane deželne ustave; nevoljniški patent v fevdalizmu zakon, s katerim je Jožef II. leta 1782 odpravil nevoljništvo
3. pog. rob (oblačila) v patentnem vzorcu: plesti, sparati patent; patent pri jopi
● pog. torba s pokvarjenim patentom s pripravo za zapiranje
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
patènt -ênta m (ȅ é) |pravica do izkoriščanja novega izuma|: zaščititi izum s ~om; izdati ~ |listino|; prakt.sp. plesti ~ |rob (oblačila) v patentnem vzorcu|; zgod. nevoljniški ~
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
patȅnt -énta m
Pleteršnik
patēnt, m. odprto pismo, javno pismo, vladarsko ali vladno, dopustilno ali pooblastilno pismo, das Patent.
Celotno geslo
Hipolit
patent samostalnik moškega spola
Pravo
Črnovrški
Pravo
Pravo
Pravo
Pravo
Število zadetkov: 12
Dostopnost