ostróga -e ž (ọ̄)
1. nav. mn. priprava na jahalnih škornjih za spodbadanje konja: ostroge žvenketajo; pripenjati ostroge; zbosti z ostrogami
2. nar. robida, robidnica: nabirati ostroge
♦ bot. cevasti del venčnih listov nekaterih rastlin, v katerem nastaja nektar; nav. mn., zool. roženi izrastek na nogah nekaterih ptičjih samcev, zlasti petelina
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
ostrǫ́ga, f. 1) der Sporn, Dict., Mur., Cig., Jan., nk.; petelin ima ostroge, Dict.; — 2) ostroge = stogi, štirje koli okolo stožja v tla zabiti, Ben.-Erj. (Torb.); — 3) ostroge = na pol okleščene veje na rakli, Tolm.; — 4) der Brombeerstrauch (rubus fruticosus), Rez.-C.; — eine Ranke des Brombeerstrauches: kopina ima dolge ostroge, Fr.-C.; — tudi: die Ackerbrombeere (rubus caesius), C.; — der Rittersporn (delphinium), Cig.
Celotno geslo
Pohlin
ostroga [ostrọ́ga] (ojstroga) samostalnik ženskega spola
ostroga, tj. priprava na jahalnih škornjih za spodbadanje konja
Celotno geslo
Hipolit
ostroga samostalnik ženskega spola
Vorenc
ostroga ž, F3, calcar, oſtroga; calcaria in gallinis, kokuſhje oſtroge, ali ſhpize na nogah; calcarius, ſhporar ẛa oſtroge
Svetokriški
Celotno geslo
Megiser
ostroga -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
Up. umetnost
Botanika
Čebelarstvo
Planinstvo
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 17
Dostopnost