Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
osŕčje -a s (ȓ)
1. predel prsnega koša pred srcem: čutiti bolečine v osrčju
// zastar. srce1: nož mu je porinil naravnost v osrčje
2. knjiž., navadno s prilastkom središče: oblikovanje mestnega osrčja; osrčje gozda, dežele / ekspr., z oslabljenim pomenom: iti v osrčje gor; življenje v osrčju narave v naravi / hiša stoji v osrčju doline sredi doline
♦ agr. srednji, najmlajši listi solate, zelja
// ekspr. notranjost, notranjščina2: iz osrčja ladje je bilo slišati glasbo / vrtati v osrčje zemlje
3. knjiž., navadno s prilastkom bistvo, jedro: miselno osrčje povesti; poseči v osrčje problema / omenjene tri pesmi so osrčje njegove pesniške zbirke
Pravopis
osŕčje -a s (ȓ) čutiti bolečine v ~u; neobč.: ~ dežele središče; življenje v ~u narave sredi narave; poseči v ~ problema v bistvo, jedro; vrtati v ~ zemlje v notranjost
Celotno geslo Sinonimni
osŕčje -a s
predel prsnega koša pred srcempojmovnik
SINONIMI:
ekspr. srce1
GLEJ ŠE SINONIM: bistvo, jedro, notranjost, srce1, srčika
GLEJ ŠE: središče
Celotno geslo Etimološki
osȓčje – glej srcẹ̑
Pleteršnik
osȓčje, n. die Herzgegend, Mur., Cig., Jan.; grizenje v osrčju, Dict.; — das Innerste, Cig., Jan., nk.
Celotno geslo Pohlin
osrčje [osȓčje] samostalnik srednjega spola

drobovje

Celotno geslo Hipolit
osrčje samostalnik srednjega spola
Vorenc
osrčje s, F14, albegnina, en deil oſſerzhja; chordapson, griṡenîe v'oſſerzhju, v'teh ṡgurnih zhrevah terganîe; eviscerare, oſſerzhje vunkai vṡèti; exta, extorum, extatorium, ṡnotarnîe oſſerzhje; extipex, -cis, en bogoviz, kateri oſſerzhjé ogleduje; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkel na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; interanea, -orum, drúb ali oſſerzhje; intestina, zhréva, oſſerzhje; jecusculum, jetrize, oſſerzhje; ozymum, -mi, jeid is ſvinṡkiga oſſerzhja; praecordia, -orum, ṡlizhiza na perſih, ſarzhna jamiza, oſſerzhje; viscera, drúb, oſerzhja, s'notarnîa zhéva, drubovina; viscus, visceris, oſerzhje; vitalia, Lev:3.v.3. ac viscera, oſſerzhje: tú ṡnotranîe, drob
Svetokriški
osrčje s drobovje: Iskariotu sa volo njegove prevelike pregreha trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil, inu vſe njegovu oſſezhje im. ed., inu zheva ſe ſo isſule Domnevno tiskarska napaka namesto oſſerzhje. Pleteršnik navaja osȓčje ‛Herzgegend, das Innerste’.
Besedje16
osrčje sam. s ♦ P: 1 (DB 1584)
Število zadetkov: 10