Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oróžnik -a m (ọ̑)
nekdaj uniformiran pripadnik orožništva: odpeljali so ga orožniki; orožniki in financarji
Pravopis
oróžnik -a m, člov. (ọ̑)
Celotno geslo Sinonimni
oróžnik -a m
nekdaj uniformirani pripadnik orožništvapojmovnik
SINONIMI:
žandar, zastar. žandarm
Celotno geslo Etimološki
orọ̑žnik – glej orọ̑žje
Pleteršnik
orožník, m. der Bewaffnete, Dict., Mur., Jan.; močan o., Krelj, Trub.; nje strelci ne bodo mogli streljati, nje orožniki se ne bodo mogli braniti, Dalm.; — orǫ̑žnik, = žandarm, Cig., nk.
Celotno geslo Pohlin
orožnik [orọ̑žnik] samostalnik moškega spola

oborožen človek

Celotno geslo Hipolit
orožnik samostalnik moškega spola
Vorenc
orožnik marmiger, armatororoṡhnyk, kateri oroṡhje noſſi
Besedje16
orožnik sam. m ♦ P: 6 (TT 1557, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Celotno geslo Kostelski
orožnik gl. žendar
Število zadetkov: 10