onemógel -môgla -o in onemógel -gla -o [-u̯]; bolj ~ (ọ́ ó ó; ọ́) ~ človek; poud. ~ bes |oslabel|
onemôgli -ega in onemógli -ega m, člov. (ó; ọ́) skrbeti za ~e
onemôglost -i in onemóglost -i ž, pojm. (ó; ọ́)
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
onemôči -mórem dov., onemógel onemôgla (ó ọ́)
v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l izgubiti moč, moči: bolnik je v nekaj dneh onemogel; konji so mu na poti onemogli; onemoči od lakote, žalosti; na starost je zelo onemogel
// prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo; oslabeti: srce mu je onemoglo; pren., ekspr. njegova vloga v društvu je precej onemogla
v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l izgubiti moč, moči: bolnik je v nekaj dneh onemogel; konji so mu na poti onemogli; onemoči od lakote, žalosti; na starost je zelo onemogel
// prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo; oslabeti: srce mu je onemoglo; pren., ekspr. njegova vloga v društvu je precej onemogla
- onemógel -môgla in -mógla -o
1. deležnik od onemoči: onemogel človek; postal je onemogel; onemogel se je zgrudil na tla; duševno, telesno onemogel; onemogel od dela; onemoglo zimsko sonce
2. ekspr. ki se ne da sproščeno izraziti: onemogel bes, srd; zajokala je v onemogli jezi; prisl.: onemoglo stokati; sam.: skrbeti za onemogle
Število zadetkov: 5
Dostopnost