Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
omótičen -čna -o prid.(ọ̄)
nanašajoč se na omotico: omotičen človek; glavo je imel težko in omotično / omotično spanje
// ki povzroča omotico: omotična globina, višina; omotična snov / omotičen vonj
    omótično prisl.:
    omotično dišati; omotično globok prepad
    ●     ekspr. omotično visoke cene zelo visoke, pretirane
Pravopis
omótičen -čna -o; bolj ~ (ọ́; ọ̑) ~ vonj; biti čisto ~
omótičnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
Celotno geslo Sinonimni
omótičen -čna -o povdk.
izraža, da se kdo nejasno, nepopolno zaveda, zlasti zaradi telesne slabosti
SINONIMI:
ekspr. klamast, ekspr. klamav, pog. matast, star. motoglav, star. omoten, ekspr. potoglav, nar. tamast
Celotno geslo Etimološki
omọ̑tičen – glej omọ̑tica
Pleteršnik
omǫ̑tičən, -čna, adj. 1) schwindelig, betäubt; omotični in omamljeni, Krelj; — 2) Schwindel erregend, betäubend: omotična vročina, Cig.; Gospod je omotičen duh mej nje izlil, Dalm.
Celotno geslo Hipolit
omotičen pridevnik
Vorenc
omotičen prid., turbatus, -a, -um, ṡmoten, ṡmamlen, kolán, omotizhin, omamlen
Besedje16
omotičen prid. ♦ P: 2 (JPo 1578, DB 1584)
Število zadetkov: 8