omámljen -a -o; bolj ~ (á; ȃ) ~ bolnik; omamljen od česa biti ~ ~ pitja
omámljenost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
omamljen del., F2, corruptus muneribus, precibus, omamlen, ṡkaṡhen, podboden, napelán h'krivizi, podmiten; turbatus, -a, -um, ṡmoten, ṡmamlen, kolán, omotizhin, omamlen
Besedje16
SSKJ²
omamíti in omámiti -im, in omámiti -im dov. (ī á; á ȃ)
1. narediti, povzročiti, da se kdo manj ali sploh ne zaveda samega sebe, svojih dejanj: omamiti človeka s plinom, udarcem / omamiti čebele z dimom / ekspr. groza mu je omamila čute
2. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti: glasba in ples sta ga omamila, da je pozabil na težave; omamiti se z mamilom
3. knjiž. olajšati, omiliti: omamiti bolečino
4. med. narkotizirati: omamiti bolnika z injekcijo
● ekspr. knjiga ga je čisto omamila prevzela, navdušila; knjiž. te besede so mu omamile vest povzročile, da se je manj zavedal svoje krivde
1. narediti, povzročiti, da se kdo manj ali sploh ne zaveda samega sebe, svojih dejanj: omamiti človeka s plinom, udarcem / omamiti čebele z dimom / ekspr. groza mu je omamila čute
2. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti: glasba in ples sta ga omamila, da je pozabil na težave; omamiti se z mamilom
3. knjiž. olajšati, omiliti: omamiti bolečino
4. med. narkotizirati: omamiti bolnika z injekcijo
● ekspr. knjiga ga je čisto omamila prevzela, navdušila; knjiž. te besede so mu omamile vest povzročile, da se je manj zavedal svoje krivde
- omámljen -a -o:
ni mrtev, samo omamljen je; omamljen od mamil, petja
Število zadetkov: 6
Dostopnost