omáhniti -em, in omahníti in omáhniti -em dov. (á ȃ; ī á ȃ) nav. ekspr.
1. priti iz pokončnega položaja zlasti v viseči, ležeči položaj: pri dremanju je omahnila s stola; od utrujenosti je kar omahnila na klop; omahniti čez skalo, v prepad pasti; omahnil je kakor posekano drevo
2. knjiž. omajati se, opešati: vera v zmago mu zaradi tega ni omahnila / njena zvestoba je za nekaj časa omahnila
● star. nazadnje je omahnil tudi on in obljubil pomoč se vdal, odnehal; vznes. med delom, sredi velikih načrtov je omahnil (v grob, smrt) je umrl; vznes. omahnil je pod streli padel, bil ubit; vznes. roka znanega slikarja je za vedno omahnila znani slikar je umrl
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
omáhniti -em in omahníti in omáhniti -em dov. omáhnjenje; drugo gl. mahniti (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) ~ od utrujenosti; poud. ~ v prepad |pasti|; neobč. Upanje mu še ni omahnilo se omajalo, opešalo; vznes. ~ sredi velikih načrtov |umreti|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
omahnīti omáhnem dov.
Pleteršnik
omáhniti, -mȃhnem, vb. pf. wanken, das Gleichgewicht verlieren; o. in pasti; on je svet utrdil, da ne omahne, Trav.-Valj. (Rad); umkippen, Cig.; — ausschlagen (von der Wage), Jan.; ruda a. rob omahne, das Hangende richtet sich gäh auf (von einem Absatze im Fahrschachte), Cig.
Celotno geslo
Hipolit
omahniti glagol
Svetokriški
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 9
Dostopnost