oklíc -a m (ȋ)
1. uradno obvestilo javnosti o kakem dejstvu ali nameravanem uradnem dejanju: izdati oklic; objaviti oklic v uradnem listu / dražbeni oklic uradno obvestilo o nameravani dražbi; uradni oklic; oklic dedičem
2. pri cerkveni poroki obvestilo o nameravani poroki koga, ki se prebere v cerkvi navadno tri zapovrstne nedelje: naročiti, oskrbeti oklice; prvi oklic
3. glagolnik od oklicati: opraviti oklic / pri oklicu so se vsi ozrli vanj / dati na oklic; biti na oklicu, na oklicih
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
oklíc -a m z -em (ȋ) objaviti ~ v uradnem listu; ver.: naročiti ~e (za poroko); biti na ~ih; pojm. pri ~u se vznemiriti
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
oklìc, -klíca, m. die Verkündigung, die Verlautbarung, Mur., Cig., Jan.; — das Eheaufgebot; v oklicu biti, im Brautstande sein, C.; = v oklicih biti, Cig.; = na oklicu biti, DSv.; = na oklicih biti, LjZv.; na oklic dati koga, jemandes Eheaufgebot einleiten, Z.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
oklic samostalnik moškega spola
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Pravo
Število zadetkov: 10
Dostopnost