Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oklepen (4)



  1.      oklépen  -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na oklep: prebiti oklepno ploščo / oklepno vozilo / oklepna divizija, enota divizija, enota, opremljena z oklepnimi vozili / močna oklepna srajca ♦ voj. oklepni avtomobil, vlak avtomobil, vlak z jeklenim oklepom in z orožjem; oklepna ladja
  2.      prótioklépen  -pna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) voj. ki je, se uporablja proti oklepnim vozilom: protioklepno orožje / protioklepna brigada / protioklepna obramba
  3.      oklópen  -pna -o prid. (ọ̑) oklepen: oklopna plošča je iz stekla / težko oklopno vozilo / oklopna divizija / oklopni avtomobil avtomobil z jeklenim oklepom in z orožjem
  4.      prótioklópen  -pna -o prid. (ọ̑-ọ̑) voj. protioklepen: protioklopno orožje / poveljnik protioklopne čete




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA