Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
ogôvor -a m (ȏ)
1. glagolnik od ogovoriti: čakal je na moj ogovor; na njegov ogovor je prijazno odgovorila / brez ogovora je šel mimo
2. beseda, stavek, s katerim se začne pogovor: izreči ogovor / prijatelj, gospod in drugi ogovori
● zastar. v svojem ogovoru je predsednik omenil naloge, ki čakajo društvo nagovoru
Pravopis
ogôvor -a m, pojm. (ȏ) med ~om se nasmehniti; števn. izbrati primeren ~
Celotno geslo Sinonimni
ogôvor -a m
dejstvo, da se koga ogovori; beseda, stavek, s katerim se koga ogovoripojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: nagovor
Pleteršnik
ogọ̑vor, m. 1) = obgovor, die Anrede, Cig., Jan., M.; — kakršen ogovor, takšen odgovor, Cig.; die Ansprache, die Allocution, die Harangue, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die üble Nachrede, die Verleumdung, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad).
Celotno geslo Hipolit
ogovor samostalnik moškega spola
Število zadetkov: 5