Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
oficír -ja m (ȋ)
član poveljniškega vojaškega osebja; častnik: postal je oficir; vojaki in oficirji / aktivni oficir; oficir za zvezo / oficir milice
♦ navt. oficir trgovske mornarice absolvent srednje ali višje pomorske šole; voj. oficir čin od podporočnika do polkovnika ali nosilec takega čina
Pravopis
oficír -ja m z -em člov. (ȋ) častnik
oficírka -e ž, člov. (ȋ) častnica
oficírjev -a -o (ȋ)
Celotno geslo Sinonimni
oficír -ja m
GLEJ SINONIM: častnik
Celotno geslo Etimološki
oficȋr -ja m
Pleteršnik
oficīr, -rja, m. častnik, der Officier.
Celotno geslo Hipolit
oficir (oficer, oficjer°) samostalnik moškega spola
Svetokriški
oficir -(j)a m uradnik: Se samiri officer im. ed. ſvojmu Firshtu (II, 305) ǀ Ceſſar Diocletianus, inu njegovi Officery im. mn. (III, 231) ǀ vprasha ſvoje Officire tož. mn., kaj s' en lon je prejel Mardochæus sa to ſvejſto, inu veliko dobruto (IV, 208) ← nem. Offizier ← frc. officier < lat. officiārius ‛uradnik, uslužbenec’
Črnovrški
oficir
Celotno geslo Kostelski
oficir ► ȯfėˈcėːr -ja m
Število zadetkov: 9