odvalíti -ím dov., odválil (ī í)
z valjenjem spraviti z določenega mesta: sam ni mogel odvaliti hloda s poti; skala se je odvalila v dolino / ekspr. po večurnem počitku se je divizija odvalila dalje je odšla
● ekspr. težek kamen se mu je odvalil od srca rešil se je velike skrbi, nadloge
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
odvalíti -ím dov. odválil -íla, nam. odvalít/odvalìt; odvaljênje; drugo gl. valiti1 (í/ȋ í) kaj ~ hlode s poti
odvalíti se -ím se (í/ȋ í) Skala se je odvalila v dolino; poud. Težek kamen se mu je odvalil od srca |rešil se je velike skrbi, nadloge|
odvalíti se -ím se (í/ȋ í) Skala se je odvalila v dolino; poud. Težek kamen se mu je odvalil od srca |rešil se je velike skrbi, nadloge|
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
odvalíti, -ím, vb. pf. wegwälzen; kamen o.; — krivnjo na koga o., die Schuld auf jemanden schieben, Cig.; — o. se, weg-, abrollen, rollend sich ablösen; — kamen se mi je od srca odvalil, ein Stein ist mir vom Herzen gefallen.
Celotno geslo
Hipolit
Svetokriški
odvaliti -im dov. odvaliti: sapovei de imaio kamen od groba prozh odvaliti nedol. ǀ ſapouej kamen odualiti nedol. ǀ tu kamenje odvalj 3. ed., tiga mladenizha vun slejzhe, inu oſdravi
Besedje16
odvaliti glag. dov. ♦ P: 8 (TE 1555, TT 1557, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
Prekmurski
odvàliti se -ím se dov. preteči, miniti: csi sze je gli 'se vnogo sztoletij nad nyim odvalilo KOJ 1914, 114
odvàljeni -a -o odvaljen: Najsle ſzo pa kamen odvaljeni od groba KŠ 1771, 254; Niháj grejhe, tak de kamen Kraj odvaljen BKM 1789, 107
odvàljeni -a -o odvaljen: Najsle ſzo pa kamen odvaljeni od groba KŠ 1771, 254; Niháj grejhe, tak de kamen Kraj odvaljen BKM 1789, 107
Število zadetkov: 12
Dostopnost