odpuščèn -êna -o (ȅ é é) pomoč ~im delavcem; Verjetno bo ~
odpuščênost -i ž, pojm. (é)
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
odpuščen1 del., remiſsus, -a, -um, odpuṡzhen, reṡvajen, nemarin, ṡanikern, tragliu, odvien, doli puṡzhen
Vorenc
odpuščen2 del., semitritus, na pul ṡmanzán, ali ſtolzhen, polovizo odpuṡzhen, na pul uviel, ali uvienên, na pul ṡkarzhen, na pul nabyt, kakor ſodi ṡa vinu
Svetokriški
odpuščen -a prid. odpuščen: kadar edn vkrade ſtu kron, lete spet nasaj poverne, je njemu greh odpuszhen im. ed. m ǀ je treba ta dannar naſai povarnet, ſizer greh nej odpushen im. ed. m ǀ Greh nebo tebi odpushen im. ed. m, aku nebosh povernil tu dobru imè ǀ tvoij grehi ſo tebi odpuszheni im. mn. m ǀ tvoy grehi ſo tebi odpuſzheni im. mn. m ǀ tuoij grehi So tebi odpushzheni im. mn. m ǀ tvoy grehi ſo tebi odpuzheni im. mn. m
Besedje16
odpuščen del. ♦ P: 34 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TC 1567, TPs 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
SSKJ²
odpustíti -ím dov., odpústil (ī í)
1. narediti, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga: ali ji boš kdaj odpustil; odpustil mu je žalitev; ni ji mogel odpustiti vsega; odpustila sta si in se objela / odpustite mi to nerodnost kot vljudnostna fraza oprostite
● ekspr. bog mi greh odpusti, če sem koga pozabil navesti naj se mi ne zameri, ne šteje v zlo
♦ rel. odpustiti grehe
2. narediti, povzročiti, da kdo nima več določenih obveznosti: ves dolg mu je odpustil / odpustili so jim kazen / star. odpustili so ji plačevanje oprostili so jo plačevanja
3. narediti, povzročiti, da kdo ni več v delovnem razmerju: odpustili so dva delavca; včeraj so ga odpustili; odpustili so tudi rudarje / odpustili so jih iz službe, z dela
4. prenehati ohranjati koga na določenem mestu: več zapornikov so odpustili; odpustili so ga iz bolnišnice
// z besedami, kretnjo sporočiti komu, naj odide: vstal je in s tem obiskovalca odpustil / hladno ga je odpustila
1. narediti, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga: ali ji boš kdaj odpustil; odpustil mu je žalitev; ni ji mogel odpustiti vsega; odpustila sta si in se objela / odpustite mi to nerodnost kot vljudnostna fraza oprostite
● ekspr. bog mi greh odpusti, če sem koga pozabil navesti naj se mi ne zameri, ne šteje v zlo
♦ rel. odpustiti grehe
2. narediti, povzročiti, da kdo nima več določenih obveznosti: ves dolg mu je odpustil / odpustili so jim kazen / star. odpustili so ji plačevanje oprostili so jo plačevanja
3. narediti, povzročiti, da kdo ni več v delovnem razmerju: odpustili so dva delavca; včeraj so ga odpustili; odpustili so tudi rudarje / odpustili so jih iz službe, z dela
4. prenehati ohranjati koga na določenem mestu: več zapornikov so odpustili; odpustili so ga iz bolnišnice
// z besedami, kretnjo sporočiti komu, naj odide: vstal je in s tem obiskovalca odpustil / hladno ga je odpustila
- odpuščèn -êna -o:
pomoč odpuščenim delavcem; odpuščen vojak; verjetno bo odpuščen
Število zadetkov: 7
Dostopnost