odmòr -ôra m (ȍ ó)
1. čas med delovnim časom, namenjen sprostitvi, malici: podaljšati, skrajšati odmor; oditi malicat med odmorom; polurni odmor; začetek odmora
// šol. čas med koncem ene učne ure in začetkom druge: bil je odmor in učenci so se zbirali na hodniku; pisati naloge v odmoru, med odmorom / glavni odmor
// čas med enim delom predstave, prireditve in začetkom drugega: odmor je po drugem dejanju; obiskati igralce med odmorom; odmor na koncertu
2. premor: odmori so dajali izrečenim mislim poseben poudarek; odmori iz zadrege / opolnoči so godci napravili odmor
● knjiž. potreben je odmora počitka, oddiha; ekspr. delati brez odmora oddiha; knjiž. letni odmor letni dopust
♦ lit. odmor krajša prekinitev v verznem ritmu, stavku; voj. na mestu odmor izraža povelje za stanje, pri katerem je ena noga nekoliko skrčena
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
odmȍr -óra m
Pleteršnik
odmòr, -mǫ́ra, m. die Rast, die Pause, Jan., nk.; — die Verspause (diaeresis), Cig., Jan., Cig. (T.); — hs.
Gledališče
Celotno geslo
Kostelski
Pravo
Število zadetkov: 8
Dostopnost