odét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) neobč. ~o telo oblečeno; biti premalo ~
odétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
SSKJ²
odéti odénem dov., odêni odeníte (ẹ́)
namestiti zlasti odejo na ležečo osebo zaradi zaščite pred mrazom: položila je otroka v posteljo in ga odela; odeti s prešito odejo, rjuho; odeti se čez glavo; premalo, toplo se odeti / ekspr. odeti stopnice s preprogo pokriti, pogrniti; ekspr. sneg je odel gozd
// knjiž. obleči1: odeti plašč; odeli so jo v zlato in škrlat; praznično se odeti
● knjiž. kar je čutil, je težko odel v besede izrazil z besedami; knjiž. odeti preteklost s slavo poveličati jo
namestiti zlasti odejo na ležečo osebo zaradi zaščite pred mrazom: položila je otroka v posteljo in ga odela; odeti s prešito odejo, rjuho; odeti se čez glavo; premalo, toplo se odeti / ekspr. odeti stopnice s preprogo pokriti, pogrniti; ekspr. sneg je odel gozd
// knjiž. obleči1: odeti plašč; odeli so jo v zlato in škrlat; praznično se odeti
● knjiž. kar je čutil, je težko odel v besede izrazil z besedami; knjiž. odeti preteklost s slavo poveličati jo
- odéti se knjiž., z oslabljenim pomenom
izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: vas se je odela v mir, molk; odeti se v lahen sen zaspati; odeti se s ponosom postati ponosen
- odevèn -êna -o zastar.:
odevena v drag plašč
- odét -a -o:
v črno čipkasto obleko odeto telo; zebe ga, ker je premalo odet
Število zadetkov: 4
Dostopnost