Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
obstáti1 -stánem dov. (á ȃ)
1. prenehati hoditi, se premikati: ko zagleda gore, obstane; obstati od presenečenja; obstati pred vrati, pri oknu, za drevesom / voz obstane v blatu
// z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: negibna obstane, če zasliši najmanjši šum; prestrašen obstane pred neznancem
2. prenehati spreminjati položaj: listje na trtah se zaziblje in obstane / žlica mu obstane v rokah / pogled mu obstane na dekletu; z očmi je obstal na očetovi sliki
// prenehati delati, ustaviti se: črpalka je obstala; mlinsko kolo obstane; ura je obstala ob petih / zaradi gospodarske krize je več tovarn obstalo prenehalo obratovati
3. s širokim pomenskim obsegom ne prenehati biti, obstajati: človek bo lahko obstal le, če bo skrbel za svoje okolje; živali se morajo prilagoditi razmeram, če hočejo obstati / skrbi ga, če bo bolnik obstal ostal živ, preživel
// ne prenehati biti zanimiv, pomemben: to umetniško delo bo obstalo
// ekspr. živeti, shajati2: kmet mora zmeraj kaj prodati, sicer ne obstane
4. star. biti2, vzdržati: nihče ne obstane pri njem; tu ne morem več obstati / s smiselnim osebkom v dajalniku doma mu ni več obstati
5. nar., v zvezi s pri vztrajati: kljub težavam je obstal pri svojih nazorih; tako sem rekel in pri tem obstanem / brezoseb. obstalo je samo pri besedah ostalo
6. zastar. priznati: obstati tatvino; ne obstane, da je to storil
● marsikatera pesem iz revolucionarnih časov je obstala v programih naših zborov ostala; nar. v teh predelih obstane sneg vse leto obleži, ne skopni; sredi besede je obstal je prenehal govoriti; nar. obstati na pol poti ne dokončati začetega
SSKJ²
obstáti2 -stojím dov., obstój obstójte; obstál; nam. obstàt in obstát (á í)
1. ostati v stoječem položaju: povabila ga je, naj sede, pa je kar obstal; postavi se k steni in obstoj; otroci so vstali in mirno obstali; obstati kot prikovan
2. prenehati hoditi, se premikati: naredi nekaj korakov, pa spet obstoji; obstati pred vrati / toliko časa je obstal, da so šli drugi mimo postal
// z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: negibna je obstala
3. ustaviti se, obstati: črpalka, ura obstoji / zaradi okvare je avtomobil obstal
SSKJ²
obstáti3 -stojím nedov. (á í) v sedanjem času in deležniku na -č
1. biti2, obstajati1: v nekaterih deželah še obstoji rasno razlikovanje; obstoji veliko zvezd, ki jih ne moremo videti s prostim očesom; knjiž. resnica obstoji neodvisno od človeka / publ.: obstoji nevarnost, da prevlada tako mnenje nevarno je; obstoji sum, da je to storil njegov sin sumijo; obstoji vprašanje, kako rešiti ta problem vprašanje je; lepota tega jezika obstoji v blagoglasnosti ta jezik je lep zaradi blagoglasnosti
2. v zvezi z iz izraža, da je, sestoji kaj iz več enot; obstajati1: plen obstoji iz dveh zajcev; priprava obstoji iz več delov
    obstojèč -éča -e:
    družina, obstoječa iz treh članov; 
prim. obstoječ
Pravopis
obstáti1 -stánem dov. -i -íte; -àl -ála; (-àt) (á ȃ) ~ pred oknom; ~ negiben, prestrašen; redk.: Skrbi ga, če bo bolnik obstal preživel; Težko bo obstal na kmetiji zdržal, shajal; pokr. obstati pri čem ~ ~ svojem vztrajati; brezos. Obstalo je samo pri besedah ostalo; star., s smiselnim osebkom obstati komu Doma mi ni več ~ ne zdržim
Pravopis
obstáti2 -stojím dov., nam. obstàt/obstát; drugo gl. stati2 (á í) narediti nekaj korakov in ~; redk. Črpalka ~i se ustavi, obstane
Pravopis
obstáti3 -stojím nedov.; drugo gl. stati2 (á í) neobč. ~i veliko zvezd je, obstaja; publ.: ~i nevarnost, da pride do nesreče → nevarno je; ~i sum, da je to storil on → sumijo; obstati iz česa Priprava ~i ~ več delov sestoji
Celotno geslo Sinonimni
obstáti1 -stánem dov.
GLEJ SINONIM: onemeti, onemeti, ostati, ostati, priznati, ustaviti se, ustaviti se, vzdržati
GLEJ ŠE: onemeti
Celotno geslo Sinonimni
obstáti2 -stojím dov.
GLEJ SINONIM: obmirovati
Celotno geslo Sinonimni
obstáti3 -stojím nedov.
GLEJ SINONIM: obstajati1, sestavljati
Celotno geslo Frazemi
obstáti Frazemi s sestavino obstáti:
obstáti kot kíp, obstáti kot okamenél, obstáti kot pribít, obstáti kot prikován, obstáti kot vkopán, obstáti na mŕtvi tóčki
Celotno geslo Pregovori
obstati je sestavina izrazov
Stati inu obstati
Celotno geslo Etimološki
obstáti – glej obstājati, státi2
Pleteršnik
obstáti, I. -stojím, vb. pf. 1) o. koga, sich um jemanden stellen, ihn umgeben, Jarn., Mur.; pogl. obstopiti; — 2) stehen bleiben, stille halten; krogla ne obstoji rada na mizi; pred njegovim pragom obstoji, Ravn.; zvezda nad hišo obstoji, Ravn.: in der stehenden Stellung verbleiben: mi stojimo in podperani obstojimo, ogr.-Valj. (Rad); beharren: o. do konca, Trub., Kast. i. dr.; o. v malovrednosti, v grehih, v zahvalnosti, kajk.-Valj. (Rad); ne o. dolgo v dobrem stališu, kajk.-Valj. (Rad); — bestehen, (eine Probe, eine Prüfung) aushalten: o. pri poskušnji, Cig.; o. pri izpraševanju, Vrtov.; o. na preskušnji, Cig., DZ.; neverni ne obstojijo v sodbi, ogr.-Valj. (Rad); — 3) "gestehen", Jarn., Jan.; (po nem.); — 4) vb. impf. "bestehen"; o. iz česa, o. v čem; (po nem.); — II. stȃnem, vb. pf. 1) stehen bleiben; ona obstane na mestu, Jurč.; voz obstane pred gostilnico, Erj. (Izb. sp.); pesek nju zapelja do kupa drv in ondi obstane, kajk.-Valj. (Rad); — verharren, beharren, Mur.; židovi v svoji hmanjoči i tvrdokornosti obstanejo, kajk.-Valj. (Rad); nikjer ne obstaneš, nirgends harrest du aus, Z.; — bestehen: za "soldake" (= soldate) obstanejo, sie werden bei der Assentierung tauglich befunden, ogr.-Valj. (Rad); — 2) "gestehen"; (po nem.).
Prekmurski
obstáti -stojím nedov.
1. vztrajati, vzdržati: da morete vſza opravivſi, obſztáti KŠ 1771, 587; ki je teliko hüda zadejvao pápinszkim dühovnikom, da szo nej mogli obsztáti KOJ 1914, 119; naj k-tebi ſze tak prikapcſim, da vu tebi obsztojim KM 1783, 228; On me zdr'zi, da obſztojim BKM 1789, 425; On me zdr'zi, da obſztojim SŠ 1796, 113; Da mocsno obsztojim KAJ 1848, 101; Ki pa notri poglédne vu popolno pravdo ſzloboſcsine, i obſztoji vnyej KŠ 1771, 747; Ár da je obecsati ſzmeo, Obſztoji vſzvojoj rejcsi BKM 1789, 247; Li, ki glász tvoj bôga, Tu i tam obsztoji KAJ 1848, 22; Goszpodne! sto obsztoji TA 1848, 109; Naj Vnevouli obſztojimo KŠ 1754, 268; ga ne zatajimo, nego 'znyim obſztojimo KŠ 1771, 842; Vcsi náſz, Da verni obſztojimo BRM 1823, 85; Bojdi nam veren voditel, Da vu veri obsztojimo KAJ 1848, 122; Szamohválczi ne obsztoio pred tvoimi Ocsmi ABC 1725, A7b; Dobra decza veſzelijo, V-nedú'znoſzti obſztojijo BRM 1823, 414; Záto neobsztojijo ti neverni vu szôdbi TA 1848, 3; Obſztoj mocsen vnevouli BKM 1789, 256; Vu Evangyeliomi ſztálni obſztojmo KŠ 1771, 673; Vu právov vori dokoncza obſztojmo BKM 1789, 327; naj obſztojim do koncza vu tvojoj ſz. miloſcsi KMK 1780, 111; da je Szin-Cslovekom pousztao, ali navküp i Boug obsztao KM 1783, 261; Ár je Károl ſztálno vören obſztao KM 1790, 58; Jeli Salamon ſztálno obſztao pouleg dobroga zacsétka KM 1796, 67; I kaj ſzte obſztali v-'selnoj mirovcsini SIZ 1807, 51; jeli sze 'selezni szlovenje morejo meriti z-szalaszkimi, ki szo vszigdár sztálni pápinci obsztáli KOJ 1845, 80
2. ostati: Trdi gründ Bo'zi obſztoji KŠ 1754, 130; Szamo tou, da v-tom szkoro vszigdár more pri dánoj Formi obsztáti KOJ 1833, 83; i ſzloboscsino ſzta proſzila pri nyih obſztati ABC 1725, 62; szo szi pa radi katolicsanszko vero zvolili i na meszti obsztáli KOJ 1914, 150; Vekivecsnoſzt Obſztoji vetoj jakoſzti Vſzigdár vednákoj ſztálnoſzti KŠ 1754, 273
Celotno geslo Pohlin
obstati [obstáti obstojím] dovršni glagol
  1. ostati v nepremičnem položaju; obstati
  2. ne prenehati obstajati; obstati
Celotno geslo Hipolit
obstati glagol

PRIMERJAJ: obstoječ, obstoječe

Vorenc
obstati dov., F15, consistere, obſtati; fateri, ſpoṡnati, obſtati; gradum sistere, obſtati, ſe vſtaviti, s'myrom ſtati; immorari, ſe permuditi, ali na enim meiſti obſtati; morari, ſe pomuditi, ſtanovati, obſtati; perseverare, obſtati, do konza oſtati, ſtanoviten obſtati; persistere, do konza obſtati, ſtanovitin ſtati, vſeskusi v'enim obſtati, doſtati; perstare, obſtati, ali doſtati; subsistere, poſtati, obſtati; substo, substare, obſtati, ſtanovit obſtati; superstare, gori vſtati, ali obſtati; syrtes, nevarna meiſta na murju: ſo plitva peiṡzhena meiſta, na katerih barka obſtoji, de ne more niti naprei, niti naṡai; prim. neobstati 
Svetokriški
obstati -stojim dov. obstati na mestu: obſtoy 3. ed. na deſni ſtrani tiga Altarja (IV, 258) ǀ kir je doli padil, tamkaj je obſtal del. ed. m (III, 440)
Celotno geslo Megiser
obstati dovršni glagol
Besedje16
obstati1 [obstanem] glag. dov. ♦ P: 7 (TT 1557, TKo 1557, TT 1560, TL 1561, TT 1577, TPs 1579, TT 1581-82)
Število zadetkov: 25