obséden -dna -o prid. (ẹ̑)
v zvezi obsedno stanje, v nekaterih državah stanje, v katerem na določenem območju vojaška uprava zamenja civilno oblast: razglasiti obsedno stanje
// pren., ekspr. stanje velike napetosti, vznemirjenosti, ko običajni načini ravnanja ne zadostujejo, navadno zaradi kakega nepredvidenega dogodka ali priprave na pomemben dogodek: zaradi ledu in snega je na cestah vladalo obsedno stanje; nenaden dvig cene nafte je na borzi povzročil obsedno stanje; nepreverjena novica je spravila v obsedno stanje vso Evropo / zadnji dan pred žrebanjem je pri prodaji loterijskih listkov vladalo pravo obsedno stanje
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
obséden1 -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) ~ človek; poud. obseden od koga/česa biti ~ ~ jeze |biti zelo jezen|; poud. obseden z/s kom/čim biti ~ s čistočo |preveč zavzet za čistočo|
obsédenost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud. pripovedovati kaj s pravo ~jo |pretirano zavzeto|
obsédenost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud. pripovedovati kaj s pravo ~jo |pretirano zavzeto|
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
obséden Frazemi s sestavino obséden:
délati kot obséden, igráti kot obséden, kričáti kot obséden, trenírati kot obséden
délati kot obséden, igráti kot obséden, kričáti kot obséden, trenírati kot obséden
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
obsẹ́dən, -dna, adj. Belagerungs-, Cig., Jan.; obsẹ̑dni stan, der Belagerungszustand, Cig., Jan., M., nk.
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
obseden del., F6, fanaticus, -a, -um, preṡ pameti, óbſeden od eniga hudiga, ali dobriga duhá, kateri ob pamet grè, ali je obſeden; lymphatus, -a, -um, obſeden od vraga; obseſsus, -a, -um, obdán, oblèṡhen, obſeden; phanaticus, vel fanaticus, pres pameti, obſeden; senaculum, -li, ſodna hiſha, kir Goſpudje v'pravdi ſidè, ſveitovanîa hiſha, ali meiſtu, na katerim je tá obſedena druṡhba teh ſveitnikou, ali ratnih goſpudou
Svetokriški
obseden -a prid. obseden (od hudega duha): ta hudi nej sapuſtil tiga obſedeniga rod. ed. m ſynu ǀ Mashnik je tiga hudiga isgainal is ene obſedene rod. ed. ž shene ǀ ſo k 'njemu pelali eno obſedeno tož. ed. ž sheno ǀ Vitus ſvojo roko na to obeſedeno tož. ed. ž poſtavi ǀ je hudizhe isgainal is teh obſſedenih rod. mn. ludy ǀ veliku obſedenih rod. mn. je bil od hudizhou odreshil ǀ is teh obſsedenih rod. mn. truplou ǀ ſò te obſedene tož. mn. m ludy ſapuſtily ǀ Ignatius ſapovej hudizhom de imajo te obſſedene tož. mn. m ſapuſtiti
Besedje16
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
obsésti -sédem dov., stil. obsèl obséla; nam. obsést in obsèst (ẹ́ ẹ̑)
1. sesti okrog česa: gostje so obsedli mizo
// zastar. zasesti, zavzeti: sovražnik je obsedel mesto
2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: dvom, nemir ga je obsedel; jeza, skrb, žalost obsede človeka / brezoseb. obsedlo ga je, še piti bo začel / vino jih je obsedlo / v krščanskem okolju hudič ga je obsedel
1. sesti okrog česa: gostje so obsedli mizo
// zastar. zasesti, zavzeti: sovražnik je obsedel mesto
2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: dvom, nemir ga je obsedel; jeza, skrb, žalost obsede človeka / brezoseb. obsedlo ga je, še piti bo začel / vino jih je obsedlo / v krščanskem okolju hudič ga je obsedel
- obséden -a -o:
obseden človek; obseden od jeze; obseden z mislijo na potovanje; vpila je kot obsedena; obsedeno mesto
Število zadetkov: 13
Dostopnost