Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
obŕt1 -a m (ȓ)
zastar. obrt2razvoj obrta / s svojim obrtom veliko zasluži
SSKJ²
obŕt2 -i tudi ž (ȓ)
1. gospodarska dejavnost, ki opravlja storitve in v manjših količinah predeluje, proizvaja: pospeševati obrt; razvoj obrti / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; dodatna ali popoldanska obrt ki jo opravlja zaposleni občan v prostem času; družbena, zasebna obrt; storitvena obrt; umetna obrt s težiščem na umetniškem oblikovanju posameznih predmetov
// s prilastkom področje v taki dejavnosti: kovaška, mlinarska, slaščičarska obrt
2. opravljanje storitev in predelovanje, proizvajanje v manjših količinah: izučiti se obrti; dobro obvladati mizarsko obrt; opustiti obrt
// ekspr. opravljanje določenega dela sploh, zlasti na umetniškem, znanstvenem področju: ta režiser (dobro) obvlada svojo obrt; pisateljska obrt
3. pravica do opravljanja take dejavnosti: imeti obrt; vzeli so mu obrt / odjaviti obrt
Pravopis
obŕt -i tudi obŕt -í ž, druga oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ; ȓ ȋ) razvoj ~i; kovaška, umetna ~; slabš. obvladati filmsko ~ |dejavnost|
Celotno geslo Sinonimni
obŕt1 -a m
GLEJ SINONIM: obrt2
Celotno geslo Sinonimni
obŕt2 -i ž
1.
gospodarska dejavnost, ki opravlja storitve in v manjših količinah predeluje, proizvajapojmovnik
SINONIMI:
obrtna dejavnost, obrtniška dejavnost, obrtništvo, zastar. obrt1, star. obrtnija, star. obrtnost
2.
ekspr. formalno, mehanično opravljanje kakega dela, zlasti na umetniškem področju
SINONIMI:
ekspr. obrtništvo, slabš. rokodelstvo
Celotno geslo Frazemi
obŕt Frazemi s sestavino obŕt:
nàjstaréjša obŕt [na svétu]
Celotno geslo Etimološki
obȓt -i in obrtȋ ž
Pleteršnik
obr̀t, obŕta, m. das Gewerbe, Cig. (T.), LjZv., nk.
Pleteršnik
obȓt, f. 1) = obrt, m., Jan., Šol., nk.; — 2) na ǫ́brt = na obrto: črevlji na obrt, BlKr., Notr.-Levst. (Rok.).
Pravo
obŕt  ž
Geografija
obŕt -i ž
Črnovrški
obrt gl. meštir
Celotno geslo Kostelski
obrtˈȯbr̥t ˈȯbr̥tė ž
Geografija
domáča obŕt -e -i ž
Geografija
híšna obŕt -e -i ž
Geografija
kmetíjska obŕt -e -i ž
Pravo
mirujóča obŕt -e -í ž
Pravo
nèprijávljena obŕt -e -í ž
Pravo
pavšálna obŕt -e -í ž
Jezikovna
Podobni samostalniki z različnim sklanjanjem: »prejem«, »predujem«; »smrt«, »skrb«, »obrt«

Navedel bom dva primera, v slovničnem smislu, zelo podobnih samostalnikov, ki pa se v posameznem sklonu sklanjata/jo različno.

Prvi primer: prejem in predujem

Skupne značilnosti: prva moška sklanjatev, ista končnica v imenovalniku

Sklanjatev v rodilniku: prejema predujma

Zakaj se pri samostalniku predujem drugi e izpusti?

Lahko dodam še to, da se mi izgovorjava predujma sliši smešna oziroma čudna. Se mi z e-jem sliši veliko lepše, in tudi mislim, da je raba z e-jem v izgovorjavi pogostejša, kot pa brez.

Drugi primer: smrt, skrb in obrt

Skupne značilnisti: 2. ženska sklanjatev, polglasnik pred r-jem

Sklanjatev v dajalniku ali orodniku dvojine: smrtma, skrbema in obrtma/obrtema

Zakaj različno sklanjanje v dajalniku oziroma orodniku dvojine pri samostalnikih smrt in skrb? Pri samostalniku obrt pa sta možni celo dve možnosti. Vsaj tako navaja moj vir informacij. Ali obstaja kakšno pravilo, na podlagi katerega veš, kako se sklanjajo takšni in podobni samostalniki v orodniku in dajalniku dvojine? Kako veš, kje sta možni obe rešitvi, kot recimo pri samostalniku obrt?

Število zadetkov: 22