obróč -a m (ọ̑)
1. ozka ploščata priprava v obliki kroga, s katero se
a) stiskajo, povezujejo posode: obroč je počil; izdelati obroč; nabijati obroče na sode; leseni, železni obroči; velik obroč; žalost ji stiska srce kot obroč
b) obdajajo kolesa: natakniti, pribiti obroč (na kolo)
c) utrjujejo, krepijo predmeti: dati obroč na ročaj; steber z obroči
2. kar je temu podobno: v stropu sta dva velika železna obroča; okrasni obroči / plavalni obroč; obroči pri telovadnih napravah / ekspr. okrog oči ima črne obroče kolobarje
3. zunanji del kolesa, v katerega so vpete špice: obroč se zlomi, zvije / kolesni obroč / avtomobil ima že izrabljene obroče platišča
4. razvrstitev, razporeditev vojaštva v obliki kroga: vojaške enote so začele ožiti obroč okrog postojanke; prebiti (sovražni) obroč / obkolitveni obroč
// navadno s prilastkom kar kaj obdaja, obkroža: gasilci so naredili obroč okrog gorečih hiš; obroč sovražnikovih postojank okrog mesta
5. ekspr., s prilastkom kar utesnjuje, teži: obroč, ki ga je ves čas oklepal, je začel popuščati; obroč skrbi mu stiska srce
♦ agr. obroč za bika ki se vtakne biku skozi nosnico ali vanjo in služi za krotenje; anat. medenični obroč del telesnega ogrodja iz križnice in dveh kolčnic; ramenski obroč del telesnega ogrodja iz dveh ključnic in dveh lopatic, ki veže zgornje okončine s trupom; astron. Saturnov obroč Saturnov kolobar; elektr. drsni obroč kovinski obroč, po katerem teče električni tok v rotor ali iz njega; etn. poganjati obroč otroška igra, pri kateri se poganja obroč; kem. obroč geometrična oblika medsebojne povezave ogljikovih atomov v molekuli; benzenov obroč; navt. rešilni obroč priprava za reševanje v morju, reki; strojn. batni obroči tesnilni obroči v utorih na obodu bata; teh. centrirni obroč ki omogoča natančno naravnati strojne dele; zgod. obroč srednjeveška mučilna naprava za natezanje
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
obróč -a m z -em (ọ̑) ~i na sodu; kolesni, železni ~; plavalni ~; nestrok. ~i pri avtomobilu |strok. platišča|; redk. ~i okrog oči kolobarji; prebiti se iz sovražnega ~a
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
obrọ̑č -a m
Pleteršnik
obrǫ̑č, m. der Reif; lesen, železen o.; obroče nabiti na posodo; obroče pritrditi; — die Radschiene: potač je z obroči okovan, ogr.-C.; — der untere Theil des Siebrandes, der Umschweif, Cig.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
obroč samostalnik moškega spola
Vorenc
obroč m, F3, circinus, circulus, zirkel, ſheſtilu, obrózh, okrogloſt; intertignium, -ÿ, tá proſtor v'mei obrozhi, ali v'mei trami v'enim ṡydi, ali zimpri; petavistes, kateri ṡkuṡi obrózh ṡkaka
Svetokriški
obroč -a m obroč: Bug dopusti, de vinu saurê … obrozhi im. mn. popokaio, inu vinu po nozhi stezhe (I/2, 108)
Celotno geslo
Megiser
obroč -a samostalnik moškega spola
Besedje16
Tolkala
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Geologija
Up. umetnost
Planinstvo
Geografija
Botanika
Geologija
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 31
Dostopnost