Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
obléči1 obléčem dov., obléci oblécite in oblecíte; oblékel oblékla (ẹ́)
1. narediti, da ima kdo na telesu oblačilo, dodatke: mati je že oblekla otroka; obleči haljo, krilo, majico; hitro se obleči; obleči si hlače / športno, zimsko se obleči; obleči se za potovanje; za pusta se je oblekel v dimnikarja / obleči rokavice natakniti zastar., škornje obuti
2. ekspr. oskrbeti z obleko, oblačili: stric ga je vsako leto oblekel; prodali so prašiča, da bi se oblekli
3. ekspr. obložiti, obdati: obleči stene s tapetami / obleči sedeže v usnje
● knjiž. reka je oblekla zimski plašč je poledenela; publ. že desetkrat je oblekel dres državne reprezentance je nastopil kot član državne reprezentance; ekspr. obleči vojaško suknjo postati vojak; knjiž. to misel je težko obleči v besede izraziti z besedami; knjiž., ekspr. češnja se je oblekla v cvetje se je razcvetela
    obléčen -a -o:
    sem že oblečen in obut; za zimo je oblečen; praznično, v črnino oblečena
    ●     koruza je dobro oblečena, zima bo huda po ljudskem verovanju če imajo koruzni storži veliko krovnih listov, bo zima huda
SSKJ²
obléči2 -léžem dov., oblézi oblézite; oblégel oblêgla; nam. obléč in oblèč (ẹ́ ẹ̑)
zastar. obkoliti: vojska je oblegla grad / oblegli so ga prijatelji in znanci in mu navdušeno vzklikali obkrožili, obstopili / strah mu je oblegel dušo začutil je strah
    obléžen -a -o:
    obleženo mesto
Pravopis
obléči obléčem dov. obléci -te/-íte; oblékel -kla, obléč/oblèč, obléčen -a; obléčenje; (obléč/oblèč) (ẹ́) koga/kaj ~ bolnika; ~ hlače; poud.: Stric ga je oblekel |oskrbel z obleko, oblačili|; ~ vojaško suknjo |postati vojak|; obleči komu kaj ~ otroku jopico; poud. obleči kaj z/s čim ~ stene s tapetami |obložiti|
obléči se obléčem se (ẹ́) hitro se obleči; obleči se v koga/kaj ~ ~ ~ dimnikarja
Celotno geslo Sinonimni
obléči1 obléčem dov.
1.
koga narediti, da kdo dobi na telo oblačilo, dodatke
SINONIMI:
pog. napraviti, knj.izroč. odeti, ekspr. okomatati, star. opraviti, ekspr. zaviti2
2.
kaj narediti, da kaj pride na koga kot oblačilo
SINONIMI:
knj.izroč. nadeti, ekspr. natakniti, ekspr. navleči, zastar. obuti, knj.izroč. odeti, ekspr. skočiti, ekspr. smukniti, ekspr. zdrkniti, ekspr. zdrsniti, ekspr. zlesti
GLEJ ŠE SINONIM: obuti
GLEJ ŠE: vojak, vojak, duhovnik, sleči, sleči
Celotno geslo Sinonimni
obléči2 -léžem dov.
GLEJ SINONIM: obkoliti, obložiti, obstopiti
Celotno geslo Vezljivostni G
obléči obléčem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prekriti koga/kaj
Mati je /na hitro/ oblekla otroka.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti koga/kaj okrog/okoli koga/česa / na koga/kaj / po/na kom/čem / kod
Samo v hudi zimi si je oblekla rokavice.
Celotno geslo Frazemi
obléči Frazemi s sestavino obléči:
obléči vojáško súknjo
Celotno geslo Etimološki
oblẹ́či -em dov.
Pleteršnik
oblẹ́či, -lę́čem, vb. pf. 1) (ein Kleid) anlegen, anziehen; o. hlače, suknjo; — 2) ankleiden, bekleiden; otroka o., o. koga v kaj, einem ein Kleid anziehen; oblečen, angekleidet; o. je legel; v svilo oblečen hodi, er geht in Seide gekleidet einher; — o. se, sich ankleiden; v črno se o., Trauerkleider anlegen; v belo oblečen, weiß gekleidet; v kmeta se o., sich als Bauer verkleiden, Cig.; — 3) überziehen: s kožuhovino, z usnjem kaj o., Cig.; — auslegen, fournieren: les o., Cig., Jan.; — 4) obleči se, sich bewölken, Cig., Jan.
Pleteršnik
oblę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) belagern, blockieren, Mur., Cig., Jan., Krelj; mesto z vojsko o., Dalm.; smrtne bolečine bodo srce oblegle, Jsvkr.; — 2) o. se, sich anschmiegen, passen (o obleki), Cig., Šol.; oblačilo se obleže (liegt gut an), Cig., Svet. (Rok.).
Celotno geslo Pohlin
obleči1 [oblẹ́či oblẹ́čem] dovršni glagol

obleči

Celotno geslo Pohlin
obleči2 [oblẹ́či oblẹ̑žem] dovršni glagol

obkoliti

Celotno geslo Hipolit
obleči glagol

1. OSEBA EDNINE: oblečem

PRIMERJAJ: oblečen

Celotno geslo Hipolit
obleči glagol

1. OSEBA EDNINE: obležem

PRIMERJAJ: obležen

Vorenc
obleči1 dov., F6, circunvestire, okuli obleizhi, ogerniti; immutare vestitum, gvant preminiti, en drugi oblézhi; induere, oblézhi, oblazhiti; loricare, oklep obleizhi, ṡa obvarovati ṡhivot pred ſovraṡhnikom; superinduere, verhu obleizhi; supervestire, verhu obleizhi
Vorenc
obleči2 dov., F7, castramentare, lezhi s'voisko, oblezhi; circunjacere, okuli leṡhati, oblezhi; obseſsor, obdaviz, kateri enu méſtu oblèṡhe; obsidens, kateri oblèṡhe; obsidere, obdati, oblezhi; obvallare, ṡaſipati, ṡaſhanzati, oblezhi; oppugnare, obdati, oblezhi, ṡhturmati, s'bojam po ſyli notar jemati; prim. obležen 
Svetokriški
obleči1 -čem dov. obleči: v'ta nar lepshi guant ga pusti oblezhi nedol. ǀ s' tvojo dobro volo lahku oblezhesh 2. ed. ta ohzetni guant ǀ suojo krono sapusti, inu eno Minihsko kutto oblezhe 3. ed. ǀ aku poprej ſvojo kosho neslezhe, inu eno novo neoblezhe +3. ed. ǀ ſe sleizhete, inu tiga naſiga oblezhete 2. mn. ǀ v'Capucinersko ſuknio ga oblezheio 3. mn. ǀ oblezite vel. 2. mn. ta shlahtni gvant Christusa Iesuſa ǀ Oblezhite vel. 2. mn. ga v' moj krajlevi gvant, ter poſſadite ga na mojga ner lepshiga kojna ǀ ga je bil vſhelesni guant oblekil del. ed. m ǀ de bj ga s'enem restarganim guantam obleku del. ed. m ǀ je te nage oblekal del. ed. m, inu te lazhne naſſitil ǀ ta perva je vſtala, drushino oskerbela, otroke oblekla del. ed. ž, hisho osnashila ǀ shidane guante ſo savergli ostre inu bodezhe ſo oblekli del. mn. m ǀ nashe nove gvante ſmò oblekle del. mn. ž obleči se obleči se: ſi nevupa s'postele gori vſtati, inu supet ſe oblèzhi nedol. ǀ v'nje offertni guant ſe oblezhe 3. ed., inu v'shpegu ſe sazhne gledat ǀ prezei ona ſe obleizhe 3. ed., inu olepotizhi ǀ ſe oblejzhe 3. ed., ga gleda, mu dopade, drugem ga kashe ǀ ſe taku offertnu oblezhejo 3. mn. kakor de bi shle na ſemein ſe pradaiat ǀ ſe je oblekil del. ed. m s' gvantam naſhe zhloveske nature ǀ v'shelesni gvant ſe je oblekal del. ed. m ǀ po nozhi je gori vſtala, lepu ſe je oblekla del. ed. ž ǀ ſte slekli vashe firbizhne guante, katire ſte ob puſti noſſili, ter s' pohleunimi ſte ſe oblekli del. mn. m
Svetokriški
obleči2 -ežem dov. obleči, obkoliti: Vſe kar hudiga, strashniga, inu shkodliviga ſe more smislit ſe usdigne zhes taistu mestu, ali deshelo katero obleshe 3. ed. ena ſaurashna vojska ǀ letiga obleshe 3. ed. s' vojsko te ſmerti ǀ Ceſar je bil oblegil del. ed. m s' ſvoje vojsko enu veliku Meſtu ǀ Ferdinandus Shpanski krajl s' ſvojo vojsko je bil oblegil del. ed. m tu meſtu Coimbrio ǀ aKu ſaurashniki bodo ta hrib oblegli del. mn. m nikar li eden ne bo mogal vbeyshat ǀ Veliku tellet je mene obſulu, debeli voli ſo mene oblegli del. mn. m ǀ bodo tvoj ſaurashniki tebe, inu tvoje otroke ſtabo red oblegli del. mn. m, inu resvalili ǀ te ſmertne bolezhine bodo ſerze oblegle del. mn. ž
Celotno geslo Megiser
obleči -em dovršni glagol
Celotno geslo Megiser
obleči obležem dvovidski glagol
Število zadetkov: 29