oblák -a m (ȃ)
1. zgoščeni vodni hlapi (višje) v ozračju: na nebu se kopičijo, zbirajo oblaki; oblaki plavajo, ekspr. se podijo po nebu; iz oblakov še vedno lije; beli, deževni, mrenasti, nizki oblaki
♦ meteor. kopasti, slojasti oblak; nevihtni oblak kopasti oblak, v katerem nastaja nevihta
// ekspr., s prilastkom velika količina, množina delcev česa v ozračju: za kamionom se je dvigal oblak prahu / čez teraso je zavel oblak parfuma
2. ekspr., s prilastkom velika skupina tesno skupaj letečih ali plavajočih živali iste vrste: oblak čebel, kobilic; oblak rib / oblak puščic / ptiči so leteli v celih oblakih
// velika skupina česa sploh: odkrili so nov oblak zvezd / oblečena je bila v oblak svile in čipk
● ekspr. oblak mu je legel na čelo njegovo čelo je izražalo negativno, neugodno razpoloženje; ekspr. nad mestom se je utrgal oblak na mesto (in okolico) zelo, močno dežuje; ekspr. cene so se dvignile do oblakov zelo; ekspr. stopiti je treba z oblakov postati bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. zmaj na vrvici se je dvignil pod oblake zelo visoko; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem; ekspr. mož je z glavo bolj v oblakih je odmaknjen od stvarnega življenja, je sanjaški; ekspr. njegova trditev je obvisela v oblakih ni bila dokazana; ekspr. večkrat plava, živi v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; ekspr. nad deželo, podjetjem se zbirajo črni, grozeči oblaki položaj dežele, podjetja postaja zelo neugoden, nevaren; ekspr. izjava je dvignila oblak prahu povzročila je razburjenje, govorice; vede se, kot bi padel z oblakov kot da ne bi prav ničesar vedel o tem
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
oblák -a m (ȃ) ~i na nebu; nevihtni ~; poud.: ~ prahu za tovornjakom |velika količina|; Trditev je obvisela v ~ih |ni bila dokazana|; živeti v ~ih |ukvarjati se z neuresničljivimi stvarmi, premišljevati o njih|
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
oblák Frazemi s sestavino oblák:
bíti v oblákih, čŕni obláki se zbírajo nad kóm/čím, čŕni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím, dvígniti oblák prahú, gradíti gradôve v oblákih, gradíti zláte gradôve v obláke, kàj je [šè]v oblákih, nevíhtni obláki se zbírajo nad kóm/čím, obljúbljati gradôve v oblákih, pásti z oblákov, plávati v oblákih, postávljati gradôve v oblákih, témni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím, zídati gradôve v oblákih, zídati zláte gradôve v obláke, živéti v oblákih
bíti v oblákih, čŕni obláki se zbírajo nad kóm/čím, čŕni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím, dvígniti oblák prahú, gradíti gradôve v oblákih, gradíti zláte gradôve v obláke, kàj je [šè]v oblákih, nevíhtni obláki se zbírajo nad kóm/čím, obljúbljati gradôve v oblákih, pásti z oblákov, plávati v oblákih, postávljati gradôve v oblákih, témni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím, zídati gradôve v oblákih, zídati zláte gradôve v obláke, živéti v oblákih
Celotno geslo
Etimološki
oblȃk -a m
Pleteršnik
oblȃk 1., m. 1) die Wolke; hudi oblaki, die Gewitterwolken, Cig.; oblaku zvoniti (vom Wetterläuten), Dol.; = k ọ̑blaku zvoniti, Rib.-Cv.; na oblak streljati, Navr. (Let.); iz velikega oblaka majhen dež = viel Geschrei und wenig Wolle, Cig.; kopasti, mrežasti, plastasti oblak, die Haufen-, Feder-, Schichtenwolke, Jes.; oblaki se podijo, die Wolken treiben; oblaki se stepajo, die Wolken ziehen sich zusammen, Cig.; oblak se je utrgal (pretrgal), ein Wolkenbruch gieng nieder; — 2) die grüne Nussschale, Cig., Malhinje (pri Devinu)-Erj. (Torb.); — 3) die dichtere Schichte, die sich auf Flüssigkeiten (wie Krautwasser, Essig, Milch) bildet, die Haut, C., jvzhŠt.
Pleteršnik
Prekmurski
oblák -a m
1. oblak: Nubes Oblák KMS 1780, A7; Oblák Felhö KM 1790, 92(a); zbrisem doli, kakti kuſzti oblák, preſztoplenyé tvoje KŠ 1754, 216; ovo eden ſzvetli oblák obſzenczao je nyé KŠ 1771, 56; I ſzvekli oblák ga je, On nyih oucsi odvzéo BKM 1789, 110; gda vidite oblák zhájati od ſzuncsenoga záhoda KŠ 1771, 214; i vidili bodo ſziná cslovecsega pridoucsega na obláki nebeſzkom KŠ 1771, 81; Pride Bo'zi ſzin vu ſzvetlom obláki BKM 1789, 436; kaj ſzo ocsáki naſi vſzi pod oblákom bili KŠ 1771, 508; obláczke brezi vodé KŠ 1771, 759; kcsaſzi ſze 'znyimi vneſzémo vu obláke KŠ 1771, 621; I vidili bodte ſziná cslovecsega pridoucsega zoblákmi nebeſzkimi KŠ 1771, 150; ár zmeglami, Ti ládas ſzám zoblákmi BRM 1823, 341; Szunce je za oblákmi zacsülo KAJ 1870, 24
2. velika skupina česa: geto tákſi oblák ſzvedokov okoli ſzébe mámo KŠ 1771, 694; Z-etaksim tálom sze je vszelé vecs oblákov resüvala nyegova pamet KOJ 1845, 5
1. oblak: Nubes Oblák KMS 1780, A7; Oblák Felhö KM 1790, 92(a); zbrisem doli, kakti kuſzti oblák, preſztoplenyé tvoje KŠ 1754, 216; ovo eden ſzvetli oblák obſzenczao je nyé KŠ 1771, 56; I ſzvekli oblák ga je, On nyih oucsi odvzéo BKM 1789, 110; gda vidite oblák zhájati od ſzuncsenoga záhoda KŠ 1771, 214; i vidili bodo ſziná cslovecsega pridoucsega na obláki nebeſzkom KŠ 1771, 81; Pride Bo'zi ſzin vu ſzvetlom obláki BKM 1789, 436; kaj ſzo ocsáki naſi vſzi pod oblákom bili KŠ 1771, 508; obláczke brezi vodé KŠ 1771, 759; kcsaſzi ſze 'znyimi vneſzémo vu obláke KŠ 1771, 621; I vidili bodte ſziná cslovecsega pridoucsega zoblákmi nebeſzkimi KŠ 1771, 150; ár zmeglami, Ti ládas ſzám zoblákmi BRM 1823, 341; Szunce je za oblákmi zacsülo KAJ 1870, 24
2. velika skupina česa: geto tákſi oblák ſzvedokov okoli ſzébe mámo KŠ 1771, 694; Z-etaksim tálom sze je vszelé vecs oblákov resüvala nyegova pamet KOJ 1845, 5
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
oblak samostalnik moškega spola
Vorenc
oblak m, F11, caecias, en véter, kateri oblake naſe vleizhe; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih, kar deṡh pomeini; innubilus, -la, -um, innubis, -be, neoblazhnu, jaſnu, pres oblakou; innubis dies, jaſni dán preṡ oblakou; iris, -iridis, maura, lok v'oblakih; nubes, -bis, oblák; nubifugus, -gi, tá kateri oblake preganîa; nubigena, -ae, od oblakou rojen ali ſturjen; nubilus, -a, -um, temmán od oblakou; praenubilus, -a, -um, ſylnu oblazhin, inu od oblaku temmán; subnubilus, -a, -lum, enu malu oblazhin, ali s'oblaki ṡkriven
Svetokriški
oblak -a m oblak: en ſvetal oblak im. ed. ijh je obſenzhil ǀ Oblak im. ed. neſſe deſſ ſneih, inu tozho kjekaj kakor Bug sapovej ǀ pod ſpominam tiga oblaka rod. ed. ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu, inu vſmilenimu oblaku daj. ed. ǀ sakaj S. Auguſtin, S. Hilarius, inu S. Grogor, saſtopio sa Nebeſſa to Boshio naturo, s' oblak tož. ed. pak to zhlovesko ǀ ſe je prikasal venem ognenom oblaku mest. ed. ǀ Elias v' oblaki mest. ed. ǀ ſe je bila ſakrila s' ſivem plajsham, tu je s' enem ſivem oblakam or. ed. ǀ Arznia sa vſe bolesni ſtoi pod oblakam or. ed. ǀ ta sapuſhena semla s'zhernom oblahom or. ed. te shalosti je pokrita ǀ en dan ſe bodo oblaki im. mn. pretargali ǀ nej zhernyh oblakou rod. mn. te neſtonovitnoſti ǀ nimam ni deshia, ni tozhe, ni ſniga, ni oblaku rod. mn., ni ſtrel ǀ Vſdigne Mojſes to palzo pruti oblakam daj. mn. ǀ sapovej oblakam daj. mn., inu vus svejt s'deshiam konzhajo ǀ hozhem oblakom daj. mn. sapovedat, de na niega nedishe ǀ krivizhnu ſe toshite zhes oblake tož. mn., veiter, inu ſonze ǀ odpre oblake tož. mn., kar prezej vſe kar je bilu shiviga potoni ǀ ſe bo prikasal s'takorshne zhastjo v'oblakih mest. mn. ǀ Sakai Bug v'taistih ſtrashnih oblakoh mest. mn. ſe perkaſhe ǀ vezhkrat ſò sakrite s'zhernimy oblaki or. mn.
Celotno geslo
Megiser
oblak -a samostalnik moškega spola
Besedje16
oblak sam. m ♦ P: 28 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Gemologija
Geografija
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Geografija
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 30
Dostopnost