Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
obláčiti -im nedov., obláčite in oblačíte; oblačíla tudi obláčila (á)
1. delati, da ima kdo na telesu oblačilo, dodatke: mati oblači otroka; oblačiti hlače, jopico; ta srajca se oblači čez glavo / oblačiti nogavice obuvati
2. ekspr. oskrbovati z obleko, oblačili: starši so ga hranili in oblačili; oblačiti se pri znanem krojaču
● knjiž. oblačiti besede v pesniške prispodobe izražati se, govoriti v pesniških prispodobah; knjiž. oblačiti pesmi v različne napeve dajati pesmim različne napeve
    obláčiti se s prislovnim določilom
    izraža, da ima, nosi kdo oblačilo, dodatke, kot nakazuje določilo: športno, po modi se oblačiti / navadno se oblači v svetle obleke
    ●     knjiž., ekspr. drevesa so se začela oblačiti v zeleno so začela zeleneti; knjiž. volja do moči se oblači v različne ideologije se kaže v različnih ideologijah
Pravopis
obláčiti -im nedov. -i -ite in -íte, -èč -éča; -il -íla tudi -ila, -en -ena; obláčenje (á) koga/kaj ~ jopico; poud. Starši ga hranijo in ~ijo |skrbijo zanj|
obláčiti se -im se (á) v koga/kaj ~ ~ ~ žensko
Celotno geslo Sinonimni
obláčiti -im nedov.
1.
koga delati, da ima kdo na telesu oblačilo, dodatke
SINONIMI:
pog. napravljati, knj.izroč. odevati, star. opravljati1
2.
kaj delati, da kaj prihaja na koga kot oblačilo
SINONIMI:
ekspr. natikati, knj.izroč. odevati
GLEJ ŠE SINONIM: obuvati
Celotno geslo Frazemi
oblačíti Frazemi s sestavino oblačíti:
vedríti in oblačíti kjé
Celotno geslo Etimološki
obláčiti – glej oblẹ́či
Pleteršnik
obláčiti, -im, vb. impf. ad obleči; 1) ankleiden, anziehen; — o. se, sich ankleiden, sich anziehen; sich kleiden; v svilo se o.; — mit einem Ueberzug oder mit Ueberzügen versehen, Cig.; — 2) oblačíti, -ím, umwölken, Cig., Jan.; Bog oblači, Bog prevedri, Npreg.-Jan. (Slovn.); o. se, sich umwölken, sich mit Wolken überziehen; nebo se oblači; nav. samo: oblači se, der Himmel umwölkt sich.
Prekmurski
obláčiti -im nedov. oblačiti: Rad bi bio tvojemi diteti, stero szi ti oblácso KOJ 1833, XIII
obláčiti se -im se oblačiti se: nego sze po szvojem sztálisi oblácsi KOJ 1845, 46; cslovik, ki ſze je oblácso vu skarlat KŠ 1771, 226
Celotno geslo Pohlin
oblačiti [oblačītinepopoln podatek obláčim] nedovršni glagol

oblačiti

Celotno geslo Hipolit
oblačiti glagol
Vorenc
oblačiti nedov., F2, induere, oblézhi, oblazhiti; sacristia, -ae, ṡhagred, kir ſe Cerquene rizhy derṡhe, inu kir ſe k'maſhi oblazhi
Svetokriški
oblačiti -im nedov. oblačiti: Kadar ſraizho oblazhi 3. ed. (IV, 50) ǀ je predla, platnu dellala, inu s' taiſtom te nage oblazhila del. ed. ž (V, 421) oblačiti se oblačiti se: kaj bomo pyli, ali s'zhim ſe bomo oblazhili del. mn. m (I/2, 67)
Črnovrški
oblačiti
Črnovrški
oblačiti (vzdrževati koga z obleko) gl. gvantati
Celotno geslo Kostelski
oblačiti gl. oblekevati
Besedje16
oblačiti [obláčiti] glag. nedov. ♦ P: 10 (TT 1557, TR 1558, TL 1561, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584)
SSKJ²
oblačíti se -ím se nedov. (ī í) nav. 3. os.
1. postajati oblačen: nebo se oblači; brezoseb.: oblači se; na zahodu se že oblači
2. ekspr. postajati tak, da izraža negativno, neugodno razpoloženje: obraz se mu vse bolj oblači; dvom mu oblači čelo
● ekspr. tu vedri in oblači on tu odloča, ima oblast on
Pravopis
oblačíti se -ím se nedov. obláči se -íte se, -èč se -éča se; -íl se -íla se; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) Nebo se ~i; poud. Obraz se mu ~i |kaže nerazpoloženje|; brezos. ~i ~
oblačíti -ím (í/ȋ í) poud. kaj Dvom mu ~i čelo |ga dela slabovoljnega, nerazpoloženega|
Celotno geslo Sinonimni
obláčiti se1 -im se nedov.
1.
izraža, da kdo daje na svoje telo oblačila
SINONIMI:
2.
s prislovnim določilom izraža, da kdo ima, nosi oblačilo, dodatke, kot nakazuje določilo
SINONIMI:
biti oblečen, pog. napravljati se, ekspr. nositi se, knj.izroč. odevati se, star. opravljati se
GLEJ ŠE: zeleneti, slačiti se
Celotno geslo Sinonimni
oblačíti se2 -ím se nedov.
postajati oblačen
SINONIMI:
ekspr. mreniti se
Celotno geslo Etimološki
oblačīti se – glej oblȃk
Število zadetkov: 26