Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
obíti1 -ídem dov., obšèl obšlà obšlò tudi obšló (í)
1. hodeč priti okrog česa: obiti gozd v enem dnevu; straža obide tabor v eni uri; patrulja je obšla hišo, pa ni nikogar našla / pri orientacijskem pohodu je obšel cilj zgrešil
// hodeč se izogniti: srečno je obšel sovražnika; zlahka je obšel zasedo; v loku obiti / ekspr. s takim načinom dela je obšel mnogo težav / ekspr. pot obide strmo skalo; pren. obiti določilo, zakon
2. opraviti kako pot z določenim namenom: poveljnik je obšel častno četo / sprevod kurentov je obšel polja in hiše / danes je obšel še dve razstavi si jih je ogledal
3. potujoč priti na več mest kakega območja: obšli smo vso Evropo / obiti svet
4. z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: naenkrat ga je obšel hud dvom; obšel jih je strah, da so na napačni poti / obšla jo je bledica, jeza, kurja polt, huda slutnja; obšla ga je slabost
● publ. elektrifikacija je obšla to hribovsko vas vas ni elektrificirana; pog. novica je hitro obšla svet se je razvedela; publ. pri podelitvi nagrad so ga obšli ga niso upoštevali; ekspr. s prstom je obšel točke na zemljevidu je pokazal; pog. s pogledom je obšel vse zbrane pogledal je vse zbrane
SSKJ²
obíti2 obíjem dov., obìl (í ȋ)
s pribijanjem, pritrjevanjem narediti, da je kaj na (vsej) površini: obiti steno; obiti z lesom, pločevino, železom
    obít -a -o:
    obita vrata
Pravopis
obíti1 -ídem dov. -i -ite; obšèl -šlà -ò tudi -ó, -ít/-ìt, obíden -a; obídenje; (-ít/-ìt) (í) koga/kaj ~ gozd v enem dnevu; Obšel ga je dvom; publ. Pri podelitvi nagrad so ga obšli |ga niso upoštevali|; srečno ~ sovražnika
Pravopis
obíti2 obíjem dov., nam. obít/obìt; obítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) kaj z/s čim ~ steno z lesom
Celotno geslo Sinonimni
obíti -ídem dov.
GLEJ SINONIM: izigrati, izogniti se, obhoditi, obhoditi, obiskati, opažiti, prevzeti2
GLEJ ŠE: razvedeti se, strop
Celotno geslo Vezljivostni G
obíti -ídem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: obhájati 1, 3
1.
kdo/kaj potujoč obdelati koga/kaj
/Z malo denarja/ so obšli /praktično/ celo Evropo.
Celotno geslo Frazemi
obíti Frazemi s sestavino obíti:
obíti kóga/kàj v velíkem krógu, obíti kóga/kàj v velíkem lóku
Pleteršnik
obíti, -ídem, vb. pf. 1) o. kaj, um etwas herumgehen, umschreiten, Cig., Jan., Vrt.; — 2) begehen: o. mejo, Cig.; vse je obšel, er war überall, jvzhŠt.; bereisen: veliko dežel o., Cig.; — 3) anwandeln, ergreifen (von Zuständen und Affecten): mraz, groza, strah, želja, lakota me obide; (pomni: Žalost mam'co z'lo obgre, Npes.-K.); — 4) o. se = sv. zakrament prejeti, Krelj; (prim. obhajati).
Pleteršnik
obíti 1., -bȋjem, vb. pf. verschlagen, schalen, auszimmern; o. z deskami, Mur., Cig., Jan.; — z žrebljiči o., überzwecken, Cig.; — s koli o., verpfählen, Cig.
Pleteršnik
obíti 2., -íjem, vb. pf., nam. obviti, Trub.-Mik.
Prekmurski
obíti -ídem dov. obiti, izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: 'saloſzt ga obide, nikoga nejma SIZ 1807, 5; Naj obide Nyidva v-Nébi Vecsna radoſzt BRM 1823, 417; csi ga mraz obide BRM 1823, 210; Csi me bolezen obide BRM 1823, 58; Szvéta groza obide Bogábojécsega krsztsenika KOJ 1845, 22; tak ga niksi sztráh obide KOJ 1848, 6; Kaksa groza jo obide KAJ 1870, 17; ſzrám je nyidva obisao za volo nágocse KM 1796, 7; I groza ga je obisla vſze tak, da ſzo ſze ſzpitávali med ſzebom KŠ 1771, 105; i groza me je obisla TA 1848, 13
Celotno geslo Hipolit
obiti glagol

PRIMERJAJ: obit

Vorenc
obiti dov., F2, invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti, v:g: me je lakota ali ṡhela obſhla
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: obiti dov., tractare, begehen objiti Hyp.586
Svetokriški
obiti -idem dov. obiti, tj. priti na um, v zavest, v čustvovanje: Grosa bi imela taiſte obiti nedol., katiri v' Zerkui nenuzne, klafarske … beſſede, inu misli imaio ǀ mene ſilnu velika shaloſt obide 3. ed. ǀ ludy ſtrah obyde 3. ed. ǀ kaj s' ena shloſt, inu britkuſt obidie 3. ed. ſerze tiga bolniga, inu pol mertviga zhloveka ǀ nezhiſte miſlij jo obijdeio 3. mn. ǀ kadar tebe hude nezhiſte misly objdeio 3. mn. ǀ njega je en velik ſtrah obshal del. ed. m ǀ yh je bil ſtrah Boshy obshil del. ed. m ǀ shaloſt yh je obshla del. ed. ž ǀ kaj s'ena britkoſt bò tebe takrat obſhla del. ed. ž ǀ zagovajne bo tebe obshlu del. ed. s takrat ǀ ſò bile mene obſhle del. mn. ž nezhiſte miſly ǀ ſò vezhkrat hude shelje, inu miſly mene obshle del. mn. ž
Celotno geslo Megiser
obiti obijem dovršni glagol
Besedje16
obiti1 [obidem] glag. dov. ♦ P: 15 (TT 1557, TR 1558, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Besedje16
obiti2 [obijem, obviti] glag. dov. ♦ P: 10 (TE 1555, TT 1557, *P 1563, TPs 1566, KPo 1567, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje16
obiti3 [obhajati] glag. dvovid. ♦ P: 2 (TAr 1562, JPo 1578)
Črnovrški
obiti
Črnovrški
obiti
Število zadetkov: 22